Tožba, vložena 8. oktobra 2010 - MOL proti Komisiji

(Zadeva T-499/10)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: MOL Magyar Olaj- és Gázipari Nyrt. (Budimpešta, Madžarska) (zastopniki: N. Niejahr, odvetnik, F. Carlin, Barrister in C. van der Meer, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Izpodbijana odločba naj se razglasi za nično; ali

podredno, izpodbijana odločba naj se razglasi za nično v delu, v katerem je določeno, naj tožeča stranka vrne zneske; in

toženi stranki naj se v zvezi s tem postopkom naloži plačilo njenih stroškov in stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s tožbo predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2010) 3553 konč. z dne 9. junija 2010, s katero je bilo razglašeno, da je s skupnim trgom nezdružljiva pomoč, ki so jo za Hungarian Oil & Gas Plc (v nadaljevanju: MOL) izvedli madžarski organi, in sicer kot posledico sporazuma med MOL in Madžarsko, na podlagi katerega je podjetje dejansko izvzeto iz povišane dajatve, ki je bila določena s spremembo madžarskega zakona o rudarstvu, sprejeto januarja 2008 (State aid C 1/09 (ex NN 69/08)). Tožeča stranka je v izpodbijani odločbi določena kot prejemnica domnevne državne pomoči, s to odločbo pa je Madžarski naloženo, naj ji tožeča stranka vrne pomoč, skupaj z obrestmi.

Tožeča stranka v podporo svojim trditvam navaja tri tožbene razloge.

Prvič, trdi, da je tožena stranka napačno uporabila pravo s tem, da je ugotovila, da gre pri podaljšanju rudarskih pravic iz leta 2005 glede na poznejšo spremembo zakona o rudarstvu za nezakonito in nezdružljivo državno pomoč, in da je naložila, naj tožeča stranka skupaj z obrestmi vrne domnevno državno pomoč. Tožeča stranka zlasti trdi, da je tožena stranka kršila člen 107(1) PDEU s tem, da je ugotovila:

-    da sta podaljšanje sporazuma iz leta 2005 in sprememba zakona o rudarstvu iz leta 2008 skupaj ena državna pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU;

-    da je domnevna državna pomoč selektivna na podlagi napačne ugotovitve, da je ustrezni referenčni okvir ureditev dovoljenj in ne zakon o rudarstvu;

-    da se z domnevno državno pomočjo tožeči stranki dodeljuje prednost, čeprav je tožeča stranka plačevala več kot bi, če spremembe zakona o rudarstvu iz leta 2008 ne bi bilo, vsekakor pa je Madžarska delovala kot tržni subjekt in podaljšanje sporazuma je bilo gospodarsko upravičeno.

-    da je domnevna državna pomoč izkrivljala konkurenco, čeprav drugi udeleženci na trgu v skladu z zakonom o rudarstvu, kakor je bil spremenjen, niso plačevali višjih dajatev.

Drugič in podredno, tožeča stranka trdi, da je tožena stranka kršila člen 108(1) PDEU, ker ni presojala podaljšanja sporazuma na podlagi pravil, ki veljajo za obstoječe pomoči (ta sporazum med sklenitvijo leta 2005 in spremembo zakona o rudarstvu iz leta 2008 ni bil ukrep državne pomoči, postal pa je državna pomoč z začetkom veljavnosti spremembe zakona o rudarstvu iz leta 2008).

Tretjič in podredno, če bi Sodišče ugotovilo, da je ukrep nova pomoč, tožeča stranka trdi, da je tožena stranka s tem, da je tožeči stranki naložila povračilo, kršila člen 14(1) Postopkovne uredbe, ker povračilo krši legitimna pričakovanja tožeče stranke, ki se nanašajo na nespremenljivost podaljšanja sporazuma, in načelo pravne varnosti.

____________