SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 2. julija 2014

Zadeva F‑5/13

Paulo Jorge Da Cunha Almeida

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Javni natečaj – Nevpis na rezervni seznam – Test verbalnega razumevanja – Ugovor nezakonitosti obvestila o natečaju – Izbira drugega jezika med tremi jeziki – Načelo prepovedi diskriminacije“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero P. J. Da Cunha Almeida zahteva predvsem razglasitev ničnosti odločb natečajne komisije natečaja EPSO/AD/205/10 o njegovi izključitvi z rezervnega seznama in zavrnitvi njegove zahteve za pregled ter razglasitev ničnosti obvestila o natečaju in rezervnega seznama.

Odločitev: Odločba natečajne komisije za natečaj EPSO/AD/205/10 z dne 9. marca 2012, ki jo je posredoval Evropski urad za izbor osebja, o zavrnitvi zahteve P. J. Da Cunha Almeide za pregled po tem, ko je bil z odločbo z dne 23. decembra 2011 izključen z rezervnega seznama natečaja, se razglasi za nično. V preostalem se tožba zavrne. Evropska komisija nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasil P. J. Da Cunha Almeida.

Povzetek

1.      Tožba uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Datum vložitve – Prejem s strani uprave – Domneva na podlagi žiga o vpisu

(Kadrovski predpisi, člen 90(2))

2.      Tožba uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Skladnost med pritožbo in tožbo – Istovetnost predmeta in vzroka – Tožbeni razlogi in trditve, ki niso navedeni v pritožbi, vendar so z njo tesno povezani – Dopustnost

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

3.      Uradniki – Natečaj – Potek javnega natečaja – Jeziki za sodelovanje na preizkusih – Enako obravnavanje – Zahteva glede znanja določenih jezikov – Obrazložitev – Utemeljitev z vidika interesa službe – Upoštevanje načela sorazmernosti

(Uredba Sveta št. 1, člena 1 in 6; Kadrovski predpisi, člena 1d(1) in (6) ter 28(f), in Priloga III, člen 1(1)(f))

1.      Člen 90(2) Kadrovskih predpisov je treba razlagati tako, da pritožba ni vložena, ko je poslana instituciji, ampak takrat, ko jo institucija prejme. Čeprav uprava na podlagi potrditve prejema ali vpisa dokumenta, ki ji je bil poslan, ne more z gotovostjo določiti datuma njegove vložitve, je to vseeno sredstvo dobrega upravljanja, na podlagi katerega se lahko, dokler se ne dokaže nasprotno, domneva, da je uprava navedeni dokument prejela na navedeni datum.

(Glej točki 20 in 23.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sklep Schmit/Komisija, F‑3/05, EU:F:2006:31, točki 28 in 29 ter navedena sodna praksa.

2.      Predhodni postopek je neformalen, zadevnih oseb pa na tej stopnji na splošno ne zastopa odvetnik, zato uprava pritožb ne sme razlagati ozko, ampak jih mora, nasprotno, presojati široko. Poleg tega namen člena 91 Kadrovskih predpisov ni strogo in dokončno zavezovati morebitne faze sodnega postopka, če s tožbo nista spremenjena niti vzrok niti predmet pritožbe.

(Glej točko 36.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: sodba Komisija/Moschonaki, T‑476/11 P, EU:T:2013:557, točki 76 in 78.

3.      Nezakonita je objava javnega natečaja, ki določa omejitev glede drugega jezika, ki se lahko uporablja za sodelovanje na natečaju, če institucije, ki jih ta objava zadeva, niso sprejele notranjih pravil v zvezi z uporabo jezikovne ureditve Unije v skladu s členom 6 Uredbe št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti, ali drugih obvestil, ki bi določala merila za omejitev izbire drugega jezika, ali če obvestilo o natečaju ne vsebuje nobene obrazložitve, ki bi upravičevala omejeno izbiro jezikov.

Člen 1 navedene uredbe 23 jezikov ne opredeljuje le kot uradnih jezikov, ampak tudi kot delovne jezike institucij Unije. Določbe člena 1(1)(f) Priloge III ter členov 1d(1) in (6), prvi stavek, in 28(f) Kadrovskih predpisov ne določajo izrecnih meril, na podlagi katerih bi bilo mogoče omejiti izbiro drugega jezika, potrebnega za sodelovanje na natečaju. Interes službe je lahko upravičen cilj, ki ga je mogoče upoštevati za določitev tovrstne omejitve, če je ta interes objektivno utemeljen in je raven zahtevanega znanja jezikov sorazmerna z dejanskimi potrebami službe. Poleg tega morajo pravila, s katerimi je omejena izbira drugega jezika, določati jasna, objektivna in predvidljiva merila, da se lahko kandidati dovolj zgodaj seznanijo z opredeljenimi jezikovnimi zahtevami in se tako za natečaje pripravijo v najboljših razmerah.

(Glej točke 44 in od 46 do 50.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba Italija/Komisija, C‑566/10 P, EU:C:2012:752, točke 85, 88 in 90.