Language of document : ECLI:EU:T:2012:112

Zadeva T‑221/10

Iberdrola, SA

proti

Evropski komisiji

„Ničnostna tožba – Državne pomoči – Shema pomoči, ki omogoča davčno amortizacijo finančnega dobrega imena za prevzeme tujih deležev – Odločba o razglasitvi nezdružljivosti sistema pomoči s skupnim trgom, s katero se ne odreja zagotovitve vračila državne pomoči – Akt, ki zajema izvedbene ukrepe – Neobstoj posamičnega nanašanja – Nedopustnost“

Povzetek sodbe

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Odločba Komisije, ki prepoveduje sektorski sistem pomoči – Tožba podjetja, upravičenca individualne pomoči, ki je bila dodeljena iz naslova te sheme, ne da bi bila vključena v obveznost zagotovitve vračila – Podjetje, ki nima položaja pogajalca v postopku, ki je vodil k sprejetju odločbe – Nedopustnost

(člen 263, četrti pododstavek, PDEU)

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Razlikovanje med posamičnim nanašanjem in pravnim interesom

3.      Pravo Unije – Načela – Pravica do učinkovitega pravnega varstva – Tožba za razglasitev ničnosti odločbe na področju državnih pomoči, ki jo je Splošno sodišče razglasilo za nedopustno – Možnost predlaganja nacionalnemu sodišču, naj začne postopek predhodnega odločanja

4.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Predpis, ki ne zajema izvedbenih ukrepov v smislu člena 263, četrti pododstavek, PDEU – Pojem – Odločba Komisije, ki prepoveduje sistem pomoči in ki se sklicuje na nacionalne izvedbene ukrepe – Izključitev

(člen 263, četrti pododstavek, PDEU)

1.      Podjetje praviloma ne more vložiti tožbe za razglasitev ničnosti odločbe Komisije, ki prepoveduje sektorski sistem pomoči, če se ta odločba nanaša nanj samo zaradi njegove pripadnosti zadevnemu sektorju in statusa potencialnega upravičenca iz navedenega sistema. Taka odločba je namreč za to podjetje splošni ukrep, ki se uporablja za objektivno določene položaje in ima pravne učinke za kategorijo oseb, ki so določene splošno in abstraktno. Vendar se zadevna odločba na podjetje nanaša posamično in njegova tožba je zoper to odločbo dopustna, če se zadevna odločba ne nanaša nanj samo kot na podjetje v obravnavanem sektorju, ki je potencialni upravičenec iz zadevne sheme pomoči, ampak tudi kot na dejanskega upravičenca individualne pomoči, ki je bila dodeljena iz naslova te sheme in glede katere je Komisija odredila zagotovitev vračila.

Odločba se lahko zagotovo posamično nanaša tudi na podjetje zaradi njegovega aktivnega sodelovanja v postopku, ki je vodil k sprejetju odločbe o nezdružljivosti, v katerem je imelo položaj jasno omejenega pogajalca, prvotno povezanega s samim predmetom odločbe, kar ga je postavilo v položaj, ki ga je opredeljeval glede na vse druge osebe. Vendar čeprav se je omejilo na predložitev stališč, tako kot preostale zainteresirane osebe, in na sodelovanje na srečanju, tako kot druge tretje zainteresirane osebe, iz teh okoliščin ni razvidno, da je imelo položaj pogajalca, zaradi katerega bi bilo mogoče šteti, da se odločba nanj nanaša posamično.

(Glej točke 25, 26, 34 in 35.)

2.      Čeprav je mogoče pravni interes dokazati med drugim s tožbami pred nacionalnim sodiščem po vložitvi ničnostne tožbe pri sodišču Unije, se posamično nanašanje fizične ali pravne osebe presoja na dan vložitve tožbe in je odvisno le od izpodbijane odločbe. Tako se na osebo, na katero se odločba o razglasitvi nezdružljivosti pomoči s skupnim trgom in o odreditvi njene zagotovitve vračila nanaša posamično, ta odločba še naprej posamično nanaša, čeprav se pozneje izkaže, da vračilo pomoči od nje ne bo zahtevano.

(Glej točko 40.)

3.      Evropska unija je pravna unija, v kateri so institucije podvržene nadzoru skladnosti njihovih aktov s Pogodbo in splošnimi pravnimi načeli, katerih del so temeljne pravice. Zato morajo imeti posamezniki možnost učinkovitega sodnega varstva pravic, ki jih imajo po pravnem redu Unije.

Tudi če bo Splošno sodišče tožbo podjetja za razglasitev ničnosti odločbe Komisije o razglasitvi nezdružljivosti sistema pomoči s skupnim trgom, s katero se ne odreja zagotovitve vračila državne pomoči, razglasilo za nedopustno, nič ne nasprotuje temu, da podjetje nacionalnemu sodišču v okviru morebitnih sporov pred nacionalnim sodiščem predlaga, naj začne postopek predhodnega odločanja na podlagi člena 267 PDEU glede veljavnosti izpodbijane odločbe Komisije v delu, v katerem določa nezdružljivost sporne sheme. Vendar v takem primeru tožeča stranka nikakor ni prikrajšana za vsakršno učinkovito sodno varstvo.

(Glej točko 43.)

4.      Odločbe Komisije, ki prepoveduje sektorski sistem pomoči in ki se sklicuje na obstoj nacionalnih ukrepov, sprejetih za njeno izvajanje, ki bi jih bilo mogoče izpodbijati pred nacionalnim sodiščem, ni mogoče opredeliti kot akt, ki ne zajema izvedbenih ukrepov v smislu člena 263, četrti pododstavek, PDEU.

(Glej točke od 45 do 47.)