SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 12. decembra 2011

Zadeva T‑365/11 P

AO

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Rok za pritožbo – Zamuda – Podpisani izvirnik pritožbe, vložen po poteku roka – Nepredvidene okoliščine – Člen 43(6) Poslovnika Splošnega sodišča – Očitno nedopustna pritožba“ 

Predmet:      Pritožba, vložena zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 4. aprila 2011 v zadevi AO proti Komisiji (F‑45/10), za razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Pritožba se zavrne. AO nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Komisija.

Povzetek

1.      Pritožba – Roki – Narava javnega reda

(Statut Sodišča, Priloga I, člen 9(1); Poslovnik Splošnega sodišča, člen 102(2))

2.      Postopek – Roki za pritožbe – Prekluzija – Nepredvidene okoliščine ali višja sila – Pojem, sestavljen iz objektivnih in subjektivnih elementov

(Statut Sodišča, člen 45, drugi odstavek)

3.      Postopek – Roki za pritožbe – Prekluzija – Nepredvidene okoliščine ali višja sila – Pojem – Napaka pri navedbi naslova, za katero je odgovorna tretja oseba – Izključitev

(Statut Sodišča, člen 45, drugi odstavek)

1.      V skladu s členom 9, prvi odstavek, Priloge I k Statutu Sodišča se lahko pri Splošnem sodišču vloži pritožba v dveh mesecih po uradnem obvestilu o odločbi, proti kateri je pritožba vložena, med drugim proti končnim odločbam Sodišča za uslužbence. Ta rok za vložitev tožbe je rok javnega reda, ki je bil določen, da bi se zagotovila jasnost in varnost pravnih položajev in da bi se preprečilo diskriminacije in samovoljno ravnanje pri izvajanju sodne oblasti, in sodišče Unije mora po uradni dolžnosti preveriti, če je bil spoštovan.

(Glej točki 23 in 24.)

Napotitev na:

Sodišče: 23. januar 1997, Coen, C‑246/95, Rec str. I‑403, točka 21;

Sodišče prve stopnje: 18. september 1997, Mutual Aid Administration Services proti Komisiji, T‑121/96 in T‑151/96, Recueil, str. II‑1355, točki 38 in 39.

2.      V skladu s členom 45, drugi odstavek, Statuta Sodišča je mogoče odstopati od procesnih rokov le v izjemnih okoliščinah, nepredvidljivih okoliščinah in v primeru višje sile. Pojma višje sile in nepredvidenih okoliščin vsebujeta objektivni element, ki zadeva neobičajne okoliščine, na katere subjekt nima vpliva, in subjektivni element, ki od subjekta zahteva, da se zavaruje pred posledicami neobičajnega dogodka s tem, da sprejme potrebne ukrepe brez prekomernih žrtev. Subjekt mora zlasti skrbno spremljati potek začetega postopka in predvsem izkazati potrebno skrbnost pri spoštovanju določenih rokov. Ker so nepredvidene okoliščine izjema od nedopustnosti, ki je posledica nespoštovanja rokov javnega reda, se mora nanje sklicevati in jih dokazati stranka, ki želi na podlagi tega pridobiti ugodnost.

(Glej točke od 31 do 33.)

Napotitev na:

Sodišče: 8. november 2007, Belgija proti Komisiji, C‑242/07 P, Rec. str. I‑9757, točki 16 in 17, in navedena sodna praksa;

Sodišče prve stopnje: 5. oktober 2009, de Brito Sequeira Carvalho in Komisija proti Komisiji in de Brito Sequeira Carvalho, T‑40/07 P in T‑62/07 P, ZOdl. JU, str. I‑B‑1‑89 in II‑B‑1‑551, točka 205.

3.      V zvezi z roki za vložitev tožbe, ker lahko pojma nepredvidenih okoliščin in višje sile v skladu s členom 45 Statuta Sodišča upravičita odstopanje od rokov za vložitev tožbe, ki so javnega reda, sta za pripravo, nadzor in preverjanje procesnih aktov, ki se vložijo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča, odgovorni zadevna stranka in njen pravni zastopnik. Zadnjenavedena morata zlasti nadzorovati in preveriti, da so bile pisemske ovojnice ali paketi, ki vsebujejo navedene listine, ter prevoznih dokumentov, ki so tem pošiljkam priloženi, pravilno pripravljeni in zlasti naslovljeni na pravi naslov Splošnega sodišča. Poleg tega morata zadevna stranka in njen pravni zastopnik nadzorovati in preveriti, da so ponudniki poštnih storitev, ki sta si jih izbrala za odposlanje navedenih listin, pravilno opravili svojo nalogo v rokih, ki so bili določeni s pogodbo.

Napaka pri navedbi naslova, ki je nastala zaradi tega, ker je odvetnik pritožnice v praksi na ponudnika poštnih storitev prenesel nalogo priprave poštne pošiljke, ki vsebuje podpisan izvirnik pritožbe, in zlasti vpis naslova naslovnika na dokumente za odposlanje z letalom skupine tega ponudnika poštnih storitev, s čimer je prevzel tveganje nastanka zmede med različnimi naslovi, navedenimi na naslovnici navedenega izvirnika, je torej posledica pomanjkanja nadzora in preverjanja s strani odvetnika pritožnice in s tem pritožnice same.

V teh okoliščinah tega, da je napaka pri navedbi naslova posledica posredovanja tretje osebe, ki jo je odvetnik pritožnice pooblastil za pripravo odposlanja podpisanega izvirnika pritožbe v sodno tajništvo Splošnega sodišča, ni mogoče priznati kot izjemno okoliščino ali neobičajen dogodek, na katerega pritožnica nima vpliva. Iz tega izhaja, da s tako napako ni mogoče upravičiti obstoja nepredvidenih okoliščin glede pritožnice.

(Glej točke 37, 39, 40 in 44.)

Napotitev na:

Sodišče: 22. september 2011, Bell & Ross proti UUNT, C‑426/10 P, ZOdl., str. I‑8849, točke od 48 do 50.