Tožba, vložena 25. oktobra 2013 – Agriconsulting Europe proti Komisiji

(Zadeva T-570/13)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Agriconsulting Europe SA (Bruselj, Belgija) (zastopnik: R. Sciaudone, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

odobri predlagan pripravljalni ukrep;

Komisiji naloži povrnitev škode, navedene v tožbi, po potrebi ustrezno povečane;

odobri zaupno obravnavanje podatkov iz prilog A.23 in A.24;

Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je bila vložena za povrnitev škode, nastale zaradi nepravilnosti, ki naj bi jih Komisija storila v okviru javnega naročila „Vzpostavitev mrežne strukture za izvajanje evropskega partnerstva za inovacije (EIP) ‚Kmetijska produktivnost in trajnost’” (AGRI-2012-EIP-01).

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja osem tožbenih razlogov.

Napaka pri presoji ponudbe in kršitev načela enakega obravnavanja v zvezi z merilom za oddajo št. 1.

Tožeča stranka v zvezi s tem zatrjuje:

komisija za ocenjevanje je storila napako, ko je presodila, da družba Agriconsulting ni razdelala vidika komunikacijske strategije, saj tehnična ponudba tožeče stranke vsebuje kar šest strani, na katerih je ta vidik obširno razdelan;

komisija za ocenjevanje je kršila načelo enakega obravnavanja, ker je komunikacijsko strategijo ponudbe tožeče stranke presodila v okviru merila št. 1, medtem ko je pri ponudbi izbranega podjetja ta vidik presodila v okviru merila št. 2.

Napaka pri presoji ponudbe in napačna razlaga ter uporaba merila za oddajo št. 2.

Tožeča stranka v zvezi s tem zatrjuje:

komisija za ocenjevanje je neupravičeno štela, da je treba zagotoviti veliko število stalno zaposlenih in da je treba ponudbo tožeče stranke zaradi neizpolnjevanja te obveznost oceniti negativno;

komisija za ocenjevanje ni ocenila prispevka zunanjih strokovnjakov;

Napaka pri presoji ponudbe, kršitev pravil glede naročil, ki se financirajo iz evropskih sredstev, in kršitev pravil javnih naročil v zvezi z merilom za oddajo št. 3.

Tožeča stranka v zvezi s tem zatrjuje, da je komisija za ocenjevanje izvedla novo ocenjevanje dejavnikov, ki so bili predmet ocenjevanja v prejšnji fazi izbire, s čimer je kršila omejitve in pravila, ki urejajo fazo izbire in fazo oddaje naročila.

Kršitev – v zvezi z merilom za oddajo št. 3 – načela sorazmernosti in obveznosti uporabe meril za oddajo, ki se jih ne sme zamešati z merili za izbiro ponudb.

Tožeča stranka v zvezi s tem zatrjuje, da bi bilo merilo za oddajo št. 3 – če bi se priznalo, da dopušča ocenjevanje, ki temelji zgolj na podatku glede števila osebja – nesorazmerno in neprimerno ob upoštevanju cilja izbire ekonomsko najugodnejše ponudbe in bi kršilo obveznost, da se za namen primerjalnega ocenjevanja ponudb uporabijo merila za oddajo, ki se jih ne sme zamešati z merili za upravno izbiro ponudb.

Kršitev – v zvezi z merilom za oddajo št. 3 – načela ločenosti različnih faz v postopku javnega razpisa, ki določa oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.

Tožeča stranka v zvezi s tem zatrjuje, da je komisija za ocenjevanje s tem, da je uporabila informacije, zbrane v okviru faze ocenjevanja finančne ponudbe, zato da bi spremenila mnenje, izraženo v predhodni fazi ocenjevanja kakovosti ponudbe tožeče stranke, kršila načelo ločenosti različnih faz javnega razpisa, ki določa metodo oddaje naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.

Očitna napaka pri presoji ponudbe v zvezi z merilom za oddajo št. 3 glede sposobnosti za izvedbo glavnih nalog.

Tožeča stranka v zvezi s tem zatrjuje, da je komisija za ocenjevanje v nasprotju s tem, kar je določeno v specifikacijah, presodila, da vpletenost, sicer omejena, vodje skupine in njegovega namestnika v dejavnosti spremljanja in nadzora med dodatnimi nalogami, onemogoča izvajanje glavnih nalog.

Napačna razlaga in uporaba pojma neobičajno nizke ponudbe.

Tožeča stranka v zvezi s tem zatrjuje, da je komisija za ocenjevanje ugotovila nepravilnost s sklicevanjem zgolj na del nalog (in sicer dodatnih), pri čemer pa ni presodila, ali je zaradi te „nepravilnosti“ celotna ponudba dejansko nezanesljiva ali neprimerna za izpolnitev predmeta pogodbe.

Poljubnost in nerazumnost parametrov, uporabljenih pri uporabi pojma neobičajno nizke ponudbe ter kršitev načel kontradiktornosti in enakega obravnavanja.

Tožeča stranka v zvezi s tem zatrjuje, da je komisija za ocenjevanje sprejela poljubna in neupravičena merila za izračun stopnje nepravilnosti ponudbe tožeče stranke, pri čemer ni upoštevala organizacijske in poslovne sposobnosti tožeče stranke.