Language of document : ECLI:EU:T:2007:221

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (prvi senat)

12. julij 2007(*)

„Osebje, zaposleno v skupnem podjetju JET – Uporaba drugačnega pravnega statusa od statusa začasnega uslužbenca – Odškodnina za utrpljeno premoženjsko škodo“

V zadevi T-45/01,

Stephen G. Sanders, z bivališčem v Oxonu (Združeno kraljestvo), in 94 drugih tožečih strank, katerih imena so v prilogi in ki so jih sprva zastopali P. Roth, QC, I. Hutton, E. Mitrophanous in A. Howard, barristers, nato P. Roth, I. Hutton in B. Lask, barrister,

tožeče stranke,

proti

Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopa J. Currall, zastopnik,

tožena stranka,

ob intervenciji

Sveta Evropske unije, ki ga zastopata J.-P. Hix in B. Driessen, zastopnika,

intervenient,

zaradi določitve, po sodbi Sodišča prve stopnje z dne 5. oktobra 2004 v zadevi Sanders in drugi proti Komisiji (T-45/01, str. II-3315), zneska povračila premoženjske škode, ki jo je utrpela vsaka tožeča stranka, ker v času opravljanja dela v skupnem podjetju Joint European Torus (JET) ni bila zaposlena kot začasni uslužbenec Evropskih skupnosti,

SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (prvi senat),

v sestavi B. Vesterdorf, predsednik, M. Jaeger in H. Legal, sodnika,

sodna tajnica: C. Kristensen, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 20. marca 2007,

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje in postopek

1        S sodbo z dne 5. oktobra 2004 v zadevi Sanders in drugi proti Komisiji (T-45/01, ZOdl., str. II-3315, v nadaljevanju: vmesna sodba) je Sodišče prve stopnje razsodilo, da je Komisija s tem, da tožečim strankam v nasprotju s statutom skupnega podjetja Joint European Torus (JET) ni ponudila pogodb za začasne uslužbence, ravnala krivdno protipravno, zaradi česar je postala Evropska skupnost odgovorna, da so tožeče stranke zaradi tega protipravnega dejanja izgubile resno možnost, da se zaposlijo kot začasni uslužbenci in da je njihova škoda razlika med dohodki, povezanimi z ugodnostmi in s pravicami do pokojnine, ki bi jih zainteresirane osebe prejele ali pridobile, če bi delale za projekt JET kot začasni uslužbenci, in dohodki, povezanimi z ugodnostmi in s pravicami do pokojnine, ki so jih dejansko prejele ali pridobile kot pogodbeno osebje (točke 142, 158 in 167 vmesne sodbe).

2        Vseeno pa je Sodišče prve stopnje, ki je presodilo, da bi morale tožeče stranke predložiti odškodninske zahtevke v razumnem roku, ki ne bi smel preseči petih let od trenutka, ko so izvedele za diskriminatoren položaj, zoper katerega so se pritoževale, razsodilo, da bi bilo treba odškodnino za vsako tožečo stranko izračunati od datuma začetka veljavnosti najstarejše pogodbe, ki jo je ta sklenila ali podaljšala, pri čemer ta datum ne sme biti več kot pet let starejši od dne predložitve njenega odškodninskega zahtevka Komisiji (točka 72 vmesne sodbe).

3        Ker Sodišče prve stopnje ni moglo določiti odškodnine za vse tožeče stranke, je z vmesno sodbo (točka 170) z dne 5. oktobra 2004 določilo načela in merila, na podlagi katerih naj bi stranke sklenile sporazum, če pa do tega ne bi prišlo, bi predložile Sodišču prve stopnje svoje zahtevke z zneski.

4        Tako so morale stranke:

1.      določiti delovno mesto in naziv, ki naj bi ustrezala nalogam, ki jih je opravljala vsaka tožeča stranka, če bi jim bila ponujena pogodba za začasnega uslužbenca na dan začetka veljavnosti najstarejše pogodbe, ki jo je ta sklenila ali podaljšala, pri čemer ta datum ne sme biti več kot pet let starejši od dne predložitve njenega odškodninskega zahtevka (točki 169 in 171 vmesne sodbe);

2.      vzpostaviti primerno kariero za vsako zainteresirano osebo od njene zaposlitve dalje največ do začetka zgoraj navedenega obdobja zadnjih petih let, pri čemer bi morale upoštevati:

–        povprečno rast dohodkov iz dela in naziv, ki ustrezata uslužbencu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom), eventualno zaposlenega pri JET;

–        morebitna napredovanja, do katerih bi bila lahko v tem obdobju zainteresirana oseba upravičena glede na naziv in na delovno mesto, pri čemer je treba izhajati iz povprečnega števila napredovanj začasnih uslužbencev Euratoma v podobnem položaju (točka 172 vmesne sodbe);

3.      izvesti primerjavo med položajem začasnega uslužbenca Skupnosti in položajem pogodbenega uslužbenca na podlagi neto zneskov, pri čemer je treba odšteti prispevke, dajatve in druge odbitke, ki bi bili izvedeni na podlagi veljavne zakonodaje (točka 173 vmesne sodbe).

5        Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da se obdobje, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, začne z datumom začetka veljavnosti najstarejše pogodbe, ki je sklenjena ali podaljšana v obdobju petih let pred datumom predložitve odškodninskega zahtevka in se konča ali na dan, ko je zainteresirana stranka prenehala delati za projekt JET, če je do tega prišlo pred koncem projekta 31. decembra 1999, ali na 31. december 1999, če je za projekt JET delala do konca (točka 174 vmesne sodbe).

6        Na koncu je Sodišče prve stopnje razsodilo, da je treba odškodnino, ki nadomešča izgubo dohodkov ter s tem povezanih ugodnosti v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah uradnikov in uslužbencev Evropskih skupnosti, in je izračunana tako, da se upošteva davek Skupnosti, razumeti kot neto znesek po odbitku vseh davkov in da ne more biti predmet nacionalnih davčnih odbitkov (točka 176 vmesne sodbe).

7        Ker stranke niso mogle skleniti sporazuma o vseh točkah v zvezi z natančno določitvijo odškodnine vsaki tožeči stranki, so Sodišču prve stopnje 28. oktobra 2005 posredovale zahtevke z zneski.

8        Z ukrepom procesnega vodstva, vročenim 19. decembra 2006, je Sodišče prve stopnje v skladu s členom 64 Poslovnika pozvalo stranke, naj podajo informacije in pojasnila glede razhajanj med njimi v zvezi z oceno škode vsake tožeče stranke.

9        Tožeče stranke so na pozive Sodišča prve stopnje odgovorile z dopisom, ki so ga vložile v sodnem tajništvu 20. februarja 2007. Komisija je predložila stališča na odgovore tožečih strank z dopisom, vloženim v sodnem tajništvu 1. marca 2007.

10      Stranke, ki so po ukrepu procesnega vodstva v odgovorih na pozive Sodišča prve stopnje pojasnile svoje zahtevke z zneski, so navedle, da so že razrešile določena nesoglasja in izpostavile še sporne točke.

11      Predsednik prvega senata Sodišča prve stopnje je s sklepom z dne 7. marca 2007 zaradi nepravočasnosti zavrgel predlog za intervencijo, ki ga je vložilo Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska 27. februarja 2007 v skladu z določbami člena 115(1) v povezavi z določbami člena 116(1) Poslovnika.

12      Stranke so ustne navedbe in odgovore na vprašanja Sodišča prve stopnje podale na obravnavi 20. marca 2007. Komisija je predstavila popravljeno različico prilog k svojim stališčem z dne 1. marca 2007.

13      Na koncu obravnave je predsednik tožečim strankam dal enotedenski rok za posredovanje morebitnih sprememb dokumentov, ki jih je Komisija predložila na obravnavi. Predsednik je sledil predlogu tožečih strank in je 27. marca 2007 Komisiji podaljšal rok do 30. marca, njim pa do 3. aprila 2007, da bi tožena stranka lahko vnesla še zadnje popravke v svoje zahtevke z zneski in da bi tožeče stranke v zvezi z njimi lahko oblikovale stališča.

14      Ustni postopek se je končal 17. aprila 2007.

 Predlogi strank

15      Tožeče stranke Sodišču prve stopnje predlagajo, naj:

–        naloži Komisiji, naj tožečim strankam plača odškodnino za izgubo dohodkov iz dela, pravic do pokojnine, dodatkov in drugih ugodnosti zaradi kršitve prava Skupnosti v njihovo škodo, pri čemer odškodninski zahtevek za vse tožeče stranke skupaj na 31. oktober 2005 znaša 27.744.467 britanskih funtov (GBP);

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

16      Komisija, ob intervenciji Sveta, Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

–        ji naloži, naj tožečim strankam plača odškodnino na podlagi vmesne sodbe, skladno z njenimi stališči, za vse tožeče stranke v skupni višini 5.767.682 GBP na 31. oktober 2005;

–        naj se ji naloži polovica stroškov tožečih strank.

 Pravo

 Obseg spora rationae personae

17      Tožeče stranke so v odgovoru na vprašanja Sodišča prve stopnje navedle, da dve stranki izmed njih, M. Organ in M. R. Sibbald, nista postavili odškodninskega zahtevka.

18      Posledično mora Sodišče prve stopnje to upoštevati in ugotoviti, da 93 tožečih strank od 95-ih vlaga odškodninske zahtevke.

19      Tožeče stranke so poleg tega pojasnile, da je S. Rivers, ki se je med postopkom poročila, na odškodninskih zahtevkih navedena kot S. Playle. Da bi se izognili zmešnjavi, jo je treba za potrebe te sodbe identificirati z imenom Rivers-Playle.

 Višina odškodninskih zahtevkov

20      Komisija, ne da bi podala ugovor nedopustnosti, trdi, da naj bi bili odškodninski zahtevki tožečih strank za obdobje, za katero so upravičene do odškodnine in ki je bilo določeno z vmesno sodbo (1995–1999), več kot enainpolkrat višji kot na začetku. Meni, da čeprav so bili ti zahtevki, ki so jih zainteresirane osebe prilagodile zlasti glede na informacije, ki jim jih je posredovala Komisija med pogajanji, pa ta bistveni dvig zahtevkov tožečih strank ne bi mogel biti v skladu z določbami člena 44 Poslovnika.

21      Načelno je treba poudariti, da je Sodišče v zadevi, v kateri je v vmesni sodbi določilo način izračuna utrpljene škode in v kateri je odredilo izvedensko mnenje, dopustilo zvišanje začetnih zahtevkov, tako da je take spremenjene zahtevke sprejelo kot dopustne. Presodilo je, da so bili navedeni zahtevki dopustni, celo nujni, in da so se razvili iz tistih v tožbi zlasti zato, prvič, ker je najprej določilo potrebne elemente za izračun škode v vmesni sodbi, in drugič, ker natančna sestava škode in natančen način izračuna odškodnin še nista bila predmet pogajanj. Sodišče je dodalo, da je v izreku vmesne sodbe pozvalo stranke, naj predložijo zahtevke z zneski, če se ne bodo sporazumele o zneskih škode. Zaključilo je, da ta poziv ne bi bil smiseln in učinkovit, če stranke po razglasitvi navedene sodbe ne bi mogle oblikovati drugačnih zahtevkov od tistih v tožbi (sodba Sodišča z dne 27. januarja 2000 v zadevi Mulder in drugi proti Svetu in Komisiji, C-104/89 in C-37/90, Recueil, str. I-203, točke od 38 do 40).

22      Ker je vmesna sodba določila obdobje, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, njeno sestavo in način, ki mu je treba slediti za izračun natančnega zneska odškodnine za vsako tožečo stranko, je moralo biti prav tako v tem primeru mogoče spremeniti zneske v zahtevkih vsake tožeče stranke po razglasitvi te sodbe.

23      Poleg tega iz spisa izhaja, da so odškodninski zahtevki tožečih strank z dne 31. oktobra 2005, ki so spremenjeni zaradi vmesne sodbe, nižji in ne višji glede na prvotne zahtevke, če se upošteva njihov celotni znesek in ne le, kot je to storila tožena stranka, del prvotnih zahtevkov, ki se nanašajo na obdobje, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine.

24      Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba stališče Komisije o višini končnih zahtevkov zavrniti kot neupoštevno.

 Uvodne ugotovitve

25      Predmet te sodbe je določiti odškodnino za vsako tožečo stranko za povračilo škode, ki izhaja iz protipravnosti, ki je bila ugotovljena v vmesni sodbi, skladno z načeli in merili, ki jih je ta postavila in so navedena zgoraj v točkah od 1 do 6, ker se stranke niso v celoti sporazumele o vseh točkah, da bi uveljavile načela in merila, ki jih je določilo Sodišče prve stopnje.

26      Najprej je treba pripomniti, da vmesna sodba ni bila izpodbijana ne na podlagi načela priznanja odgovornosti Skupnosti zaradi ugotovljene protipravnosti, ne na podlagi načela priznanja škode, ki so jo utrpele tožeče stranke, katerih pravice za povračilo so bile omejene na obdobje največ petih let, ne glede načel in meril za določitev odškodnine za vsako tožečo stranko. Ta sodba je torej postala pravnomočna v vseh točkah in je zavezujoča za dokončno ureditev spora (sodba Sodišča z dne 19. februarja 1991 v zadevi Italija proti Komisiji, C-281/89, Recueil, str. I-347, točka 14, in sklepa Sodišča z dne 11. julija 1996 v zadevi Coussios proti Komisiji, C-397/95 P, Recueil, str. I-3873, točka 25, in z dne 28. novembra 1996 v zadevi Lenz proti Komisiji, C-277/95 P, Recueil, str. I-6109, točke od 48 do 54, ter v zvezi s pravnomočnostjo vmesne sodbe zgoraj navedena sodba Mulder in drugi proti Svetu in Komisiji, točke od 54 do 56). Komisija je glede ostalega v zgoraj navedenih stališčih z dne 1. marca 2007 poudarila, da se niti tožeče stranke niti sama ni pritožila zoper sodbo z dne 5. oktobra 2004 pri Sodišču in da je ta torej res postala judicata.

27      Poleg tega je bilo ob koncu ustnega postopka očitno, da so se stranke glede na svoje zahtevke z dne 28. oktobra 2005 sporazumele o določenem številu vprašanj, splošnih ali posameznih, v zvezi z določitvijo odškodnine za vsako tožečo stranko, upoštevajoč načela in merila, ki so bila določena z vmesno sodbo.

28      Očitno je, da so se stranke sporazumele o splošni metodi za izračun izgub tožečih strank, o določitvi glavnih sestavnih delov dohodkov, skupnostnih in nacionalnih, o zainteresiranih osebah, ki jih je treba upoštevati, o uporabi 5,25-odstotne navadne obrestne mere za končni znesek odškodnine vsaki tožeči stranki in o tem, da odškodnine, ki jih prejmejo tožeče stranke, niso obdavčljive po zakonodaji Združenega kraljestva, saj je bilo o vprašanju o davčni ureditvi navedenih odškodnin izrecno in pravnomočno odločeno v vmesni sodbi (glej zgoraj navedeno točko 6). Prav tako izhaja iz spisa, da so se stranke sporazumele, da naj bi dve izmed tožečih strank, D. Hamilton in T. Price, ki sta postali brezposelni po tem, ko sta zapustili JET, bili v skladu z upoštevno ureditvijo zaradi tega upravičeni do nadomestila.

29      Zahtevki, ki so jih stranke predložile 28. oktobra 2005, obsegajo 6 spornih točk, ki pogojujejo natančno določitev odškodnine za vsako tožečo stranko in ki jih stranke prepuščajo v reševanje Sodišču prve stopnje. Te točke zadevajo: prvič, začetek obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine (glej zgoraj navedeno točko 5); drugič, naziv in plačilni razred, ki ju je treba določiti za vsako tožečo stranko na začetku obdobja, za katero so upravičene do odškodnine (glej zgoraj navedeno točko 4); tretjič, napredovanja, do katerih bi lahko bila zainteresirana oseba upravičena (glej zgoraj navedeno točko 4); četrtič, ugodnosti, povezane z dohodki, ki bi jih morale prejeti (glej zgoraj navedeno točko 1); petič, prispevke, dajatve in druge odbitke, ki jih je treba upoštevati za določitev neto dohodka začasnega uslužbenca Skupnosti in pogodbenega uslužbenca (glej zgoraj navedeno točko 4), in šestič, pravice do pokojnine, ki bi jih tožeče stranke lahko uveljavljale (glej zgoraj navedeno točko 1).

30      Po ukrepu procesnega vodstva, ki je bil vročen 19. decembra 2006, so se stranke pri določenih točkah še približale. Tako so prišle do sporazuma: prvič, v zvezi z datumom začetka obdobja, za katero je vsaka tožeča stranka upravičena do odškodnine, in drugič, v zvezi s prispevki, z dajatvami in drugimi odbitki, ki jih je treba upoštevati za določitev dohodkov, ki so jih zainteresirane osebe dejansko prejele kot pogodbeno osebje. Bolj ali manj pomembne razlike v zvezi z drugimi točkami spora pa še vedno ostajajo.

31      Poleg tega so stranke, ki nimajo enakih pogledov v povezavi s tem, v pisnih vlogah in na obravnavi predstavile svoje težave, da bi davčne organe Združenega kraljestva prepričale, da odškodnine, ki jih bodo prejele, v skladu s tem, kar je Sodišče prve stopnje razsodilo v vmesni sodbi, ne morejo biti predmet nacionalnega davka, saj so navedeni organi izrazili namero, da obdavčijo, če ne glavnice odškodnin, pa vsaj pripadajoče obresti. Tožeče stranke in Komisija predlagajo Sodišču prve stopnje, naj se natančno izjavi o vprašanju neobdavčljivosti navedenih odškodnin, glavnice in obresti.

32      Treba bo preučiti šest točk, navedenih po vrstnem redu zgoraj v točki 29, in pri tem razlikovati točke, o katerih je bilo doseženo soglasje, in točke, glede katerih ni prišlo do soglasja, ter preučiti tudi davčno ureditev obresti, ki so dolgovane poleg odškodnin, ki jih prejmejo tožeče stranke.

 Točke, o katerih je bilo doseženo soglasje

 Začetek obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine

33      Sodišče prve stopnje je v vmesni sodbi razsodilo, da se dolgovana odškodnina za vsako tožečo stranko izračuna od datuma začetka veljavnosti najstarejše pogodbe, ki jo je ta sklenila ali podaljšala, pri čemer ta datum ne sme biti več kot pet let starejši od dne predložitve njenega odškodninskega zahtevka Komisiji, ta dan pa je nastopil med 12. novembrom 1994 in 16. februarjem 1995 (točki 84 in 169 vmesne sodbe). Poleg tega iz sodbe (točka 174) izhaja, da se obdobje, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, zaključi ali na dan, ko je zadevna tožeča stranka prenehala delati za projekt JET, če je do tega prišlo pred koncem projekta 31. decembra 1999, ali na 31. december 1999, če je za projekt JET delala do konca.

34      Iz odgovorov strank na ukrep procesnega vodstva, naveden zgoraj v točki 8, izhaja, da so prišle do sporazuma, skladnega z zgoraj navedeno obrazložitvijo vmesne sodbe, v zvezi z dnevom začetka obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, in v zvezi s trajanjem navedenega obdobja za vsako tožečo stranko.

35      Sodišče prve stopnje mora upoštevati sporazum strank in določiti datum začetka obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, ki velja za vsako tožečo stranko, kot je navedeno v drugem stolpcu priloge 2 k tej sodbi.

 Prispevki, dajatve in drugi odbitki

36      Sodišče prve stopnje je v vmesni sodbi (točka 173) razsodilo, da bo treba za določitev škode opraviti primerjavo med položajem začasnega uslužbenca Skupnosti in položajem pogodbenega uslužbenca, kot so tožeče stranke, na podlagi neto zneskov, pri čemer je treba odšteti prispevke, dajatve in druge odbitke, izvedene na podlagi upoštevne zakonodaje.

37      Po ukrepu procesnega vodstva so tožeče stranke v skladu s prej navedeno obrazložitvijo vmesne sodbe za določitev prihodkov, ki so jih prejele kot pogodbeno osebje, odštele zneske, ki so jih na začetku upoštevale v zahtevkih z dne 28. oktobra 2005, ki ustrezajo prispevkom v pokojninske sklade, razen za osem izmed njih, katerih zavarovalne police, primerljive z ureditvijo iz kadrovskih predpisov, so pokrivale varstvo pri poklicnih boleznih in nesrečah. Komisija je te modalitete sprejela.

38      Sodišče prve stopnje mora to upoštevati za določitev neto dohodka, ki ga je vsaka tožeča stranka dejansko dobila kot pogodbeni uslužbenec v obdobju, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine.

 Točke, o katerih ni bilo doseženo soglasje

 Naziv in plačilni razred na začetku obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine

–        Trditve strank

39      Tožeče stranke trdijo, da je treba, poleg tega da se upošteva njihove akademske nazive in predhodne delovne izkušnje, določiti naziv in plačilni razred na podlagi kariere vsakega v JET od takrat, ko je začel tam delati, torej za marsikoga izmed njih pred začetkom obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine. Menijo, da je Sodišče prve stopnje v vmesni sodbi postavil merilo funkcionalne enakovrednosti med delovnim mestom, ki ga je zasedal pogodbeni uslužbenec, in delovnim mestom, ki bi ga zasedal začasni uslužbenec. Tožeče stranke navajajo, da so se za oblikovanje te funkcionalne enakovrednosti oprle na memorandum M. Byrna, vodje oddelka za pogodbe JET, z dne 25. avgusta 1989.

40      Tožeče stranke s sklicevanjem na vmesno sodbo trdijo, da Komisija danes, ker so bile dejansko zaposlene za delo v JET, ne more zahtevati istih dokazov, ki jih v določenih primerih ne bi bilo mogoče predložiti, kot če bi šlo za njihovo dejansko zaposlitev. Poleg tega navajajo, da je vsaka posredovala formalno pričevanje, ki dokazuje njeno kariero in njen življenjepis.

41      Komisija trdi, da je treba naziv in plačilni razred določiti na dan začetka veljavnosti najstarejše pogodbe iz obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, pri čemer je treba upoštevati diplome in predhodne delovne izkušnje vsake tožeče stranke, kot če bi šlo za prvo zaposlitev. Meni, da morajo tožeče stranke predložiti enaka dokazila v zvezi z akademskimi nazivi in delovnimi izkušnjami, kot če bi bile dejansko zaposlene. Tožena stranka meni, da iz vmesne sodbe izhaja, da je Skupnost odškodninsko odgovorna za obdobje največ petih let in da se prejšnjih pogodb ne upošteva.

42      Komisija poleg tega navaja, da so upoštevni dokumenti, ki jih uporablja, za določitev naziva in plačilnega razreda, prvič, odločba Komisije z dne 11. oktobra 1984 o merilih, ki se uporabljajo za uvrstitev znanstvenega in tehničnega osebja v naziv in plačilni razred, in drugič, odločba Komisije z začetkom veljavnosti 1. septembra 1983 o merilih, ki se uporabljajo za imenovanje v naziv in uvrstitev v plačilni razred pri zaposlovanju upravnega osebja.

43      Tožena stranka postavlja tudi vprašanje dopustnosti dokazov, ki so ji jih posredovale tožeče stranke večinoma julija 2005 in celo septembra oziroma oktobra 2005, glede na člen 44 Poslovnika.

44      V nadaljevanju izhaja iz odgovorov strank na ukrep procesnega vodstva, da so se v določenih točkah delno približale. Prvič, stranke so se sporazumele, da se uvrstitev C3-B5/B3, ki se je uporabljala v JET, uporabi za 22 zadevnih tožečih strank. Drugič, Komisija je sprejela, da akademski naziv „Chartered Engineer“, ki ga ima pet tožečih strank, zadošča za kategorijo A. Nasprotno pa nasprotuje uvrščanju imetnikov nazivov „Ordinary National Diploma“ in „City & Guilds Part III“ v kategorijo B.

Presoja Sodišča prve stopnje

45      Najprej je treba v zvezi z dokazi, ki se nanašajo na akademske nazive in delovne izkušnje tožečih strank, ki se uporabijo za določitev naziva in plačilnega razreda vsake tožeče stranke na začetku obdobja, za katero so upravičene do odškodnine, opozoriti, da je v vmesni sodbi Sodišče prve stopnje razsodilo, upoštevajoč zlasti njihove nazive, da naj bi imele tožeče stranke velike možnosti, da bi bile zaposlene kot začasni uslužbenci (točki 156 in 158 vmesne sodbe). Zato za določitev odškodnine za vsako tožečo stranko ni treba na dan začetka obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, preučiti, ali je zainteresirana stranka izpolnjevala pogoje za tako zaposlitev. Iz obrazložitve vmesne sodbe dejansko izhaja, da zahtevana dokazila za določitev uvrstitve vsake tožeče stranke ne morejo biti, kot to trdi Komisija, enakovredna dokazilom za dejansko zaposlitev.

46      V zvezi s pozno predložitvijo določenih dokazov, ki jo zatrjuje tožena stranka, ki naj ji bi jih tožeče stranke posredovale med julijem in oktobrom 2005, glede na člen 44 Poslovnika, v okoliščinah tega primera dopustnosti teh dokazov ni mogoče izpodbijati.

47      V obrazložitvi vmesne sodbe, s katero je bilo razsojeno o načelu odgovornosti Skupnosti, je bila dejansko opredeljena škoda, ki so jo utrpele tožeče stranke, določena metoda za določitev njene višine in z upoštevanjem zlasti akademskih nazivov, delovnih izkušenj in nalog, ki so jih opravljale v JET, je bila strankam dana možnost, da ugotovijo upoštevna merila za določitev odškodnin. Upoštevajoč podaljšanje rokov, ki so ga predlagale tožeče stranke in mu tožena stranka ni ugovarjala, ter okoliščine, da je ta dovolila tožečim strankam dostop do arhivov JET šele konec decembra 2005, se nobenega dokaza ne da izpodbijati zaradi nedopustnosti.

48      V zvezi z uvrščanjem vsake tožeče stranke v naziv in plačilni razred na začetku obdobja, za katero so upravičene do odškodnine, je treba poudariti, da je Sodišče prve stopnje v vmesni sodbi ugotovilo, da so bila delovna mesta in akademski nazivi tožečih strank, kot jih je Komisija vpisala v seznam, po naravi in zahtevnosti primerljivi s tistimi, ki so jih imeli redni člani projektne skupine. Navedlo je (točka 121), da je Komisija na obravnavi priznala, da ni bilo bistvenih razlik med rednimi člani projektne skupine in tožečimi strankami, saj so bili nazivi ter poklicne izkušnje enih in drugih podobni. Prav tako je poudarilo (točka 122), da je bila ta podobnost nalog potrjena z organigramom JET.

49      Tako izhaja iz vmesne sodbe (točki 169 in 171), da morajo delovno mesto, naziv in plačilni razred, ki ga je treba določiti za vsako tožečo stranko, ustrezati nalogam, ki jih je vsaka opravljala v JET na dan začetka veljavnosti najstarejše pogodbe, ki je bila sklenjena ali podaljšana v obdobju, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, pri čemer so zadevne naloge, ki jih je zainteresirana oseba opravljala v JET na ta dan, če je tam delala že pred tem, kar velja za večino tožečih strank, ali pa naloge, zaradi katerih je začela tam delati. Uvrstitev vsake tožeče stranke mora biti torej določena, upoštevajoč njeno dejansko zaposlitev v JET, do katere je na splošno prišlo pred datumom začetka obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine.

50      Sodišče prve stopnje je sicer dejansko omejilo pravice do povračila vsake tožeče stranke na obdobje največ petih let, vseeno pa je razsodilo, da bi morale zainteresirane stranke biti zaposlene na podlagi pogodbe začasnega uslužbenca od začetka, se pravi od prve zaposlitve, saj je protipravnost trajala ves čas obstoja JET (točki 128 in 140 vmesne sodbe). V nasprotju s trditvijo Komisije ugotovitev protipravnosti zadeva ves čas trajanja dela v JET, vendar pa je treba plačati odškodnino iz razlogov, ki so navedeni v vmesni sodbi (točke od 59 do 85), le za obdobje, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine in ki je v njej določeno.

51      Posledično položaj vsake tožeče stranke na začetku obdobja, za katero so upravičene do odškodnine, ne more biti izenačen s tem, kar bi izhajalo iz prve zaposlitve, ampak se mora obravnavati, upoštevajoč to, da bi morala zainteresirana oseba biti od takrat, ko je bila zaposlena kot pogodbeni uslužbenec, zaposlena kot začasni uslužbenec, zaradi česar je treba po potrebi upoštevati doseženo „kariero“ pred začetkom obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, da bi se določila uvrstitev, ki ustreza nalogam, ki jih je vsaka tožeča stranka opravljala na začetku navedenega obdobja.

52      Poleg tega v nasprotju s tem, kar zatrjuje Komisija, upoštevanje „kariere“, ki je bila predhodno dosežena v JET, ne pomeni prave vzpostavitve kariere, temveč samo upoštevanje uvrstitve, do katere je zainteresirana oseba eventualno prišla kot pogodbeni uslužbenec JET, kar izhaja iz vmesne sodbe, ki se sklicuje na naloge, ki jih je opravljala vsaka tožeča stranka na začetku obdobja, za katero so upravičene do odškodnine, da bi določili delovno mesto in naziv vsake tožeče stranke (točki 169 in 171), pri čemer je treba opozoriti, da je Sodišče prve stopnje ugotovilo enakovrednost med delovnim mestom, nazivi in delovnimi izkušnjami tožečih strank in rednih članov projektne ekipe (točki 121 in 122 vmesne sodbe). Pri uvrstitvi, ki jo je treba določiti na začetku obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, se mora posledično upoštevati to funkcionalno podobnost.

53      Za določitev uvrstitve vsake tožeče stranke na začetku obdobja, za katero je upravičena do odškodnine, je treba uporabiti vse razpoložljive upoštevne dokaze, ki so jih stranke navedle, in sicer, prvič, memorandum vodje oddelka za pogodbe JET z dne 25. avgusta 1989, v skladu s katerim nazivi pogodbenih uslužbencev ustrezajo osmim nazivom, ki se nanašajo na uslužbence Euratoma, ter uvrstitev pogodbenega osebja JET, kot to izhaja iz registra tega osebja za leto 1994, in drugič, odločbo Komisije z dne 11. oktobra 1984 o merilih, ki se uporabljajo za uvrstitev znanstvenega in tehničnega osebja v naziv in plačilni razred ter odločbo Komisije z začetkom veljavnosti 1. septembra 1983 o merilih, ki se uporabljajo za imenovanje v naziv in uvrstitev v plačilni razred pri zaposlovanju upravnega osebja.

54      Glede na te različne dokumente je uvrstitev vsake tožeče stranke v naziv in plačilni razred na začetku obdobja, za katero so upravičene do odškodnine, določena na naslednji način.

55      Prvič, določiti je treba uvrstitev vsake tožeče stranke kot pogodbenih uslužbencev na dan začetka veljavnosti najstarejše pogodbe, ki jo je ta sklenila ali podaljšala v izbranem obdobju, kot se jo lahko določi na podlagi memoranduma vodje oddelka za pogodbe JET z dne 25. avgusta 1989 in registra pogodbenega osebja JET za leto 1994. Razen pri prvi zaposlitvi se pri uvrstitvi tožečih strank kot pogodbenih uslužbencev upošteva razvoj položaja zadevnega osebja od njegove začetne zaposlitve do dneva podaljšanja njegove pogodbe, ki spada v obdobje, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, skladno z zgoraj navedenimi načeli.

56      Drugič, določiti je treba ustrezen naziv in plačilni razred uslužbenca Euratoma, ki je enakovreden tej uvrstitvi na podlagi odločbe Komisije z dne 11. oktobra 1984 o merilih, ki se uporabljajo za uvrstitev znanstvenega in tehničnega osebja v naziv in plačilni razred ter odločbe Komisije z začetkom veljavnosti 1. septembra 1983 o merilih, ki se uporabljajo za imenovanje v naziv in uvrstitev v plačilni razred pri zaposlovanju upravnega osebja.

57      Poleg tega je treba upoštevati sporazum strank v zvezi: prvič, z uvrstitvijo 22 tožečih strank, na katere se nanaša kariera C3-B5/B3, in drugič, z dejstvom, da je oseba z nazivom „Chartered Engineer“ upravičena do delovnega mesta kategorije A. Prav tako je treba upoštevati, da je oseba z nazivom „Ordinary National Diploma“ oziroma „City & Guilds Part III“ upravičena do delovnih mest kategorije B, saj so tožeče stranke predložile dokaze, ki so jih izdali pristojni organi Združenega kraljestva, ki dokazujejo primerljivost teh diplom z ravnijo, ki se zahteva za dostop do te kategorije, za katere pa tožena stranka ne zatrjuje, da niso pravilni.

58      Iz zgoraj navedenega izhaja, da je uvrstitev vsake tožeče stranke v naziv in plačilni razred na začetku obdobja, za katero so upravičene do odškodnine, določena tako, kot je navedeno v tretjem stolpcu priloge 2 k tej sodbi.

 Napredovanja

–        Trditve strank

59      Tožeče stranke zatrjujejo, da je bila hitrost napredovanja v JET posebno ugodna, kar bi v tem primeru moralo privesti do tega, da se upošteva, prvič, prehod v višji naziv, ko plača s povišanjem plačilnega razreda preseže prvi plačilni razred v naslednjem višjem nazivu, razen v treh primerih, v katerih se strinjajo s stališčem Komisije, namreč pri neobstoju napredovanja iz naziva B v naziv A, iz naziva A5 v naziv A4 in iz naziva A4 v naziv A3. Drugič, vsakih pet let je treba dodati napredovanje, ki ustreza povprečnemu poklicnemu napredovanju.

60      Tesna povezava med nazivi, ki jih predlagajo tožeče stranke, in nazivi iz registra pogodbenega osebja JET naj bi potrjevala utemeljenost metode, ki jo predlagajo. Ta metoda naj bi prav tako omogočala, da se imenovanje na odgovorno mesto izrazi z napredovanjem.

61      Komisija trdi, da sprememba odgovornosti ne pomeni avtomatično napredovanja, ker ni avtomatične povezave med nazivom in nalogo, saj lahko uradnik preide iz delovnega mesta administratorja na delovno mesto vodje oddelka, ne da bi napredoval.

62      V odgovoru na ukrep procesnega vodstva so stranke navedle, da so se sporazumele, prvič, o 20-odstotni stopnji napredovanja, ki ustreza napredovanju vsakih pet let, in drugič, da se šteje, da sta tožeči stranki M. Browne in J. Tait pridobili naziv A4 z letom 1998, ko sta postali vodji skupine.

63      Komisija se še vedno ne strinja s tem, da so tožeče stranke uporabile to stopnjo za obdobje pred obdobjem, za katero so upravičene do odškodnine, v skladu z njihovo metodo, ki temelji na upoštevanju kariere v JET pred obdobjem, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, za določitev uvrstitve na začetku navedenega obdobja.

–       Presoja Sodišča prve stopnje

64      Najprej je treba poudariti, da se točka, o kateri ni bilo doseženo soglasje in jo je navedla Komisija, ne nanaša na učinek napredovanja, do katerega naj bi bile tožeče stranke upravičene po 20-odstotni letni stopnji, ki je bila sprejeta med strankami, v obdobju, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, ampak na uporabo te stopnje za določitev začetne uvrstitve vsake tožeče stranke na začetku obdobja, za katero so upravičene do odškodnine, tako da se eventualno vzpostavi prejšnjo kariero zainteresirane osebe v JET. Te kritike se nanašajo torej na določitev naziva in plačilnega razreda na začetku obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, in nimajo povezave z napredovanji v navedenem obdobju, ki so bila vzpostavljena tukaj.

65      V zvezi z upoštevanjem napredovanj pred obdobjem, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, ki torej tukaj ni sporna, je vendar treba glede na zaskrbljenost tožene stranke ugotoviti, da ni sporno, da od trenutka, ko je bilo ugotovljeno (glej zgoraj navedeno točko 50 in naslednje), skladno z obrazložitvijo vmesne sodbe, da je bilo treba za določitev uvrstitve vsake tožeče stranke na začetku obdobja, za katero so upravičene do odškodnine, upoštevati kariero zainteresirane osebe od začetka njene dejanske zaposlitve, tak način „vzpostavitve kariere“ nujno zajema napredovanja, do katerih bi lahko bila ta upravičena. Ker so se stranke med sabo sporazumele, da je bila stopnja napredovanja v JET 20-odstotna, so jo lahko razumno uporabile za to začetno „vzpostavitev kariere“, da bi določile naziv in plačilni razred vsake tožeče stranke na začetku obdobja, za katero so upravičene do odškodnine.

66      V zvezi z napredovanji v obdobju, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, je Sodišče prve stopnje v vmesni sodbi (točka 172) razsodilo, da se bodo stranke morale sporazumeti o vzpostavitvi kariere za vsako tožečo stranko od njene zaposlitve dalje do obdobja zadnjih petih let, za katero so upravičene do odškodnine, pri čemer bodo upoštevale povprečno rast dohodkov za ustrezno delo in naziv, ki ustreza uslužbencu Euratoma, v tem primeru zaposlenega pri JET, kot tudi morebitna napredovanja, do katerih bi bila lahko v tem obdobju vsaka upravičena glede na zadevni naziv in delovno mesto, pri čemer je treba izhajati iz povprečnega števila napredovanj začasnih uslužbencev Euratoma v podobnem položaju.

67      Iz vmesne sodbe izhaja, da mora biti vzpostavitev morebitnih napredovanj v obdobju, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, določena glede na pridobljeni naziv in plačilni razred na začetku obdobja največ petih let, pri čemer se izhaja iz povprečnega števila napredovanj začasnih uslužbencev Euratoma v podobnem položaju, torej za delo v JET, v skladu s prakso napredovanj, kot je potekala v JET.

68      Glede na položaj rednih članov projektne skupine JET je Sodišče prve stopnje dejansko presodilo, da so bile tožeče stranke v diskriminatornem pravnem položaju, ki je podlaga za krivdno protipravno ravnanje (točki 141 in 142 vmesne sodbe), in da so zaradi tega utrpele škodo (točki 167 in 172 vmesne sodbe). Posledično je „podoben položaj“ za primerjavo za določitev poklicnega napredovanja, do katerega bi lahko bile upravičene tožeče stranke, položaj, morda najugodnejši, rednih članov projektne skupine JET.

69      Mogočega dostopa do delovnih mest s posebnimi odgovornostmi ni treba upoštevati pri tem izračunu, ker kot to trdi Komisija, ni avtomatične povezave med nazivom in nalogo, saj lahko uradnik zamenja delovno mesto, ne da bi napredoval. Nasprotno pa morajo vzpostavljena napredovanja zajemati spremembe plačilnih razredov in spremembe nazivov v skladu s prakso JET.

70      Torej je treba v skladu z načeli, določenimi v vmesni sodbi, na podlagi zgoraj navedenih razlogov upoštevati vzpostavljena napredovanja za določitev neto dohodka vsake tožeče stranke, ki bi ga lahko prejela kot začasni uslužbenec v obdobju, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine.

 Povezane ugodnosti

–        Trditve strank

71      Tožeče stranke trdijo, da je treba izračunati neto dohodek, ki ga je dejansko prejela vsaka izmed njih, tako da se odšteje zneske, ki so jih zaslužile, ko so delale med dopusti ali ko so opravljale nadurno delo, upoštevajoč, da je vsaka tožeča stranka delala enako število dni kot začasni uslužbenec Euratoma v primerljivem položaju brez nadurnega dela. Trdijo, da naj bi upoštevanje zneskov, ki so jih na tak način dejansko prejele (višjih od dohodkov začasnih uslužbencev JET), izključevalo vso odškodnino zaradi plačanih dopustov in nadurnega dela.

72      Komisija trdi, da se mora zneske, ki so jih tožeče stranke prejele zaradi plačanih dopustov in nadur, zaradi prožnosti, ki so jo imele za povečanje svojih dohodkov, v nasprotju z uslužbenci Euratoma, upoštevati pri dohodkih, ki so jih zainteresirane stranke prejele kot pogodbeni uslužbenci. V zvezi z določitvijo dohodka Skupnosti, ki bi ga vsaka tožeča stranka morala prejeti, trdi, da bi za del odškodnine, ki ustreza določenim dodatkom, kot na primer gospodinjski dodatek, otroški dodatek ali dodatek za šolanje, moralo biti predloženo dokazilo, da je zainteresirana oseba izpolnjevala zahtevane pogoje.

73      V zvezi z morebitnimi službenimi potovanji tožečih strank Komisija trdi, da so sporna povračila stroškov in ne izgubljeni dohodki. V zvezi z dnevnicami, ki naj bi jih prejemale določene tožeče stranke, ki so živele daleč od obrata JET, tožena stranka navaja, da kadrovski predpisi ne dajejo primerljive ugodnosti uslužbencem in da morajo biti ustrezne dnevnice obračunane kot dohodki, ki so jih dejansko prejeli pogodbeni uslužbenci.

74      Po ukrepu procesnega vodstva je očitno, da so se stranke sporazumele o naslednjih točkah.

75      Glede plačanih dopustov je sprejeto, upoštevajoč dejstvo, da jih večina tožečih strank ni izkoristila, da se v dohodke, ki so jih tožeče stranke prejele kot pogodbeni uslužbenci, obračunajo zneski, ki so jih prejele zainteresirane stranke za opravljeno določeno število ur, primerljivo temu, ki bi ga opravile kot uslužbenci Euratoma.

76      V zvezi z nadurnim delom so se stranke sporazumele, da razlikujejo položaj tožečih strank iz kategorije A od položaja tožečih strank iz kategorije B in C. Prvič, ker osebje Euratoma kategorije A ni bilo plačano za opravljeno nadurno delo, v nasprotju s pogodbenim osebjem, katerega del so bile tožeče stranke, te sprejmejo, da Komisija dvigne za 10 % njihove nacionalne dohodke. Drugič, očitno je, da je osebje Euratoma kategorije B in C prejemalo nadomestilo za nadurno delo, ne denarno temveč urno, ki ga ni mogoče izračunati. Posledično so se tožeče stranke odločile, da dodatnih ur ne bodo upoštevale na obeh straneh enačbe (nacionalni dohodki in skupnostni dohodki). Nasprotno pa je Komisija enotno vztrajala pri 10-odstotnem dvigu dohodkov, ki so jih prejele tožeče stranke kot pogodbeni uslužbenci. Razhajanje pri presoji teh dohodkov se torej izraža pri podatkih, ki so jih predložile stranke.

–        Presoja Sodišča prve stopnje

77      Sodišče prve stopnje je v vmesni sodbi (točka 167) razsodilo, da je v zvezi s preteklim obdobjem v skupnem podjetju JET škoda, ki je nastala tožečim strankam, izhajala iz razlike med plačilom za delo, s tem povezanimi ugodnostmi in pravicami do pokojnine, ki bi jih zainteresirane osebe prejele ali pridobile, če bi za projekt JET delale kot začasni uslužbenci, in med plačilom za delo, s tem povezanimi ugodnostmi in pravicami do pokojnine, ki so jih dejansko prejele ali pridobile kot pogodbeni uslužbenci.

78      Iz tega izhaja, prvič, da je za določitev neto Skupnostnega dohodka, ki bi ga prejela vsaka tožeča stranka v obdobju, za katero je upravičena do odškodnine, če bi bila zaposlena kot začasni uslužbenec, treba upoštevati vse ugodnosti, ki bi jih lahko tožeča stranka zahtevala, upoštevajoč njen osebni in poklicni položaj, in za katere bi lahko predložila pisna dokazila. Nasprotno pa ni podlage, da bi lahko vključili dnevnice, ki bi se jih lahko prejelo zaradi službenih potovanj, saj je Komisija v zvezi s tem trdila, ne da bi se ji oporekalo, da so bili v JET vsi stroški za bivanje povrnjeni, čeprav so bile dnevnice znižane ali jih celo ni bilo.

79      Drugič, za določitev neto nacionalnega dohodka, ki ga je vsaka tožeča stranka prejela kot pogodbeni uslužbenec za obdobje, za katero je upravičena do odškodnine, je treba upoštevati vse dohodke, ki so jih zainteresirane stranke dejansko prejele iz tega naslova, zlasti dnevnice, ki so jih po potrebi prejele določene tožeče stranke zaradi svoje oddaljenosti od obrata JET.

80      V zvezi s plačanimi dopusti je treba upoštevati sporazum strank in zneske, ki so jih prejele zainteresirane stranke za opravljeno določeno število ur, primerljivo temu, ki bi ga opravile kot uslužbenci Euratoma.

81      V zvezi z nadurnim delom je treba uporabiti – kot so se sporazumele stranke, ker osebje Euratoma kategorije A ni bilo plačano za opravljeno nadurno delo, v nasprotju s pogodbenim osebjem, katerega del so bile tožeče stranke – 10-odstotni dvig na dohodke, ki so jih prejele zainteresirane stranke kot pogodbeni uslužbenci.

82      V zvezi s tožečimi strankami, ki so uvrščene v kategorije B ali C, je treba ugotoviti, da tožena stranka ne trdi, da naj trditve tožečih strank, v skladu s katerimi je osebje Euratoma kategorije B in C prejemalo izravnavo za nadurno delo, ne denarno ampak urno, katere izračuna ni mogoče opraviti, ne bi bile pravilne. V teh okoliščinah je treba presoditi, da je najustreznejša rešitev ta, ki jo ponujajo tožeče stranke, in sicer neupoštevanje nadurnega dela tako za določitev dohodkov, ki so jih prejele tožeče stranke kot pogodbeni uslužbenci, kot za tiste dohodke, ki bi jih lahko prejeli kot začasni uslužbenci Euratoma.

83      Posledično je treba določiti neto dohodek, ki bi ga lahko vsaka tožeča stranka prejela kot začasni uslužbenec v obdobju, za katero je upravičena do odškodnine, in neto dohodek, ki ga je dejansko prejela kot pogodbeni uslužbenec v istem obdobju, skladno z zgoraj navedenimi načeli v zvezi s povezanimi ugodnostmi.

84      Iz tega izhaja, da so znesek neto dohodkov, ki so jih prejeli uslužbenci, znesek dohodkov, ki bi jih morali prejeti kot začasni uslužbenci, znesek izgube, ki izhaja iz razlike med tema dvema vrednostma, in znesek nakopičene izgube, ki izhaja iz revalorizacije tega zadnjega zneska na 31. december 1999, tisti, ki so navedeni v stolpcih (1), (2), (3) oziroma (4) priloge 3 k tej sodbi.

 Pravice do pokojnine

–        Trditve strank

85      Tožeče stranke trdijo, da imajo pravico do povračila zaradi izgube pravic do pokojnine in da naj to ne bi bilo nadomeščeno z odpravnino. Trdijo, da je večina izmed njih delala v JET dlje od obdobja največ petih let, na podlagi katerega mora biti izračunana odškodnina. Ocenjujejo, da je primeren pristop za določitev pravic do pokojnine ta, da se izračuna strošek doživljenjske rente, ki je enakovredna pokojnini, ki bi jo prejemali, če bi se spoštovalo zakonitost, in da se upošteva delež tega zneska, ki ustreza obdobju, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine.

86      Komisija trdi, da lahko tožeče stranke zahtevajo le odpravnino, zato ker je Sodišče prve stopnje obdobje, za katero je Skupnost odgovorna zaradi nezaposlitve, in obveznost, da se tožečim strankam da povračilo, omejilo na največ pet let. Zagotoviti pravice do pokojnine, upoštevajoč dejstvo, da so določene tožeče stranke predhodno delale v JET, kar bi predpostavljalo, da se upošteva pogodbe, ki so bile sklenjene pred obdobjem, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, bi bilo v nasprotju z zahtevo Sodišča prve stopnje.

–        Presoja Sodišče prve stopnje

87      Sodišče prve stopnje je v vmesni sodbi (točka 167) razsodilo, da je v zvezi s preteklim obdobjem v skupnem podjetju JET škoda, ki je nastala tožečim strankam, zajemala razliko med pravicami do pokojnine, ki bi jih zainteresirane osebe pridobile, če bi za projekt JET delale kot začasni uslužbenci, in pravicami do pokojnine, ki so jih dejansko prejele ali pridobile kot pogodbeni uslužbenci.

88      Poleg tega je presodilo tudi, da se odškodnina izračuna za obdobje, ki se začne z dnem začetka veljavnosti najstarejše sklenjene ali podaljšane pogodbe, pri čemer ta datum ne sme biti več kot pet let starejši od dneva predložitve odškodninskega zahtevka Komisiji, in ki se zaključi ali na dan, ko je zadevna tožeča stranka prenehala delati za projekt JET, če je do tega prišlo pred koncem projekta 31. decembra 1999, ali na 31. december 1999, če je za projekt JET delala do konca (točka 174 vmesne sodbe).

89      Iz zgornje razlage brez dvoma izhaja, da je Sodišče prve stopnje tožečim strankam izrecno priznalo pravico do povračila za pravice do pokojnine. Čeprav je prej omejilo dopustnost odškodninskih zahtevkov na obdobje največ petih let od predložitve odškodninskega zahtevka vsake tožeče stranke, iz tega ne izhaja, da bi moral biti ta del odškodnine v vseh primerih nadomeščen z odpravnino. Razlage, ki jo v zvezi s tem zastopa Komisija, posledično ni mogoče sprejeti.

90      Kot je bilo poudarjeno zgoraj v točki 50, je Sodišče prve stopnje v vmesni sodbi razsodilo, da bi morale biti tožeče stranke od začetka zaposlene na podlagi pogodb začasnih uslužbencev in da trajanje te protipravnosti presega obdobje, za katero so upravičene do odškodnine. Ta ugotovitev nujno vodi do tega, da se upošteva dejstvo, da so tožeče stranke lahko pridobile pravice do pokojnine za celotno obdobje, v katerem je vsaka izmed tožečih strank dejansko delala v JET, odškodnina za te morebitne pravice pa je omejena na obdobje, za katero so upravičene do odškodnine.

91      Posledično je treba za določitev dela odškodnine, ki ustreza pravicam do pokojnine, za vsako tožečo stranko določiti datum njene prve dejanske zaposlitve pri JET, ki se lahko nanaša na čas pred obdobjem, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, pri čemer odškodnina za izgubo pravic do pokojnine za največ pet let ustreza obdobju, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine. Zgoraj omenjeno obdobje petih let ne pomeni edinega obdobja, za katero jim pripadajo te pravice. Dejansko se te pravice do pokojnine pridobijo na podlagi celotnega obdobja, v katerem je vsaka tožeča stranka delala za JET, temu ustrezne pravice pa se nato sorazmerno zmanjšajo na dolžino obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, ki se navezuje na celotno delovno obdobje, v skladu z zgoraj navedeno obrazložitvijo vmesne sodbe.

92      Poleg tega je treba ugotoviti, da odškodnina za pravice do pokojnine ne more biti nižja od aktuarske vrednosti zneska, ki je sestavljen za vsako tožečo stranko iz prispevkov delavca in delodajalca za največ pet let, ki ustrezajo obdobju, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine.

93      Nasprotno pa, če določena tožeča stranka zlasti zaradi dejstva, da je delala manj kot deset let v JET, v nobenem primeru v skladu z določbami kadrovskih predpisov ne bi mogla imeti pravice do starostne pokojnine, ampak samo do odpravnine, odškodnina za izgubo take odpravnine, sorazmerno zmanjšana na obdobje, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, ki se navezuje na celotno obdobje dela, pomeni alternativo, ki ji mora biti nujno podeljena, v skladu z zgoraj navedeno obrazložitvijo vmesne sodbe. Iz odgovorov tožečih strank na ukrep procesnega vodstva izhaja, da v zadnji različici zahtevkov za tiste izmed njih, ki so delale manj kot deset let v JET, zahtevajo odpravnino namesto pravic do pokojnine.

94      Okoliščine, ki jih je Komisija prvič navedla na obravnavi, ne izpodbijejo zgoraj navedene presoje.

95      Čeprav je Sodišče v sodbi z dne 17. maja 1990 v zadevi Barber (C-262/88, Recueil, str. I-1889) omejilo časovne učinke podane razlage člena 141 ES zaradi nujnih razlogov pravne varnosti, ki nasprotujejo temu, da bi pravni položaji, katerih učinki so se že izčrpali v preteklosti, bili postavljeni pod vprašaj, pa ta rešitev ni upoštevna za to zadevo.

96      Okoliščine tega primera, ki se nanašajo na povračilo škode zaradi protipravnega ravnanja Komisije v zvezi s tožečimi strankami, dejansko niso primerljive s tistimi iz navedene zadeve, ki je obravnavala problem retroaktivne spremembe ureditve pokojnin na vsem ozemlju Skupnosti s precejšnjimi finančnimi posledicami, pri čemer je treba poudariti, da se tožeča stranka ni sklicevala na nobene nujne razloge v splošnem interesu.

97      Poleg tega trditve Komisije, v skladu s katero naj za obdobje pred tistim, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, v JET ne bi obstajali pokojninski skladi, tako da bi dodelitev pravic do pokojnine tožečim strankam za to predhodno obdobje pomenilo, da se jim podeli ugodnost, do katere uslužbenci Euratoma v JET niso bili upravičeni, prav tako ni mogoče sprejeti.

98      Iz določb člena 2 v povezavi s členom 39 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske skupnosti, ki urejajo zlasti položaj uslužbencev Euratoma, izhaja, da imajo začasni uslužbenci pravico do starostne pokojnine ali do odpravnine v primerih, ki jih določajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti. Člen 8(5) Statuta JET, ki je priložen Odločbi Sveta 78/471/Euratom z dne 30. maja 1978 o ustanovitvi skupnega podjetja JET (UL L 151, str. 10), v različici, upoštevni za določitev pravic do pokojnine tožečih strank, izrecno napotuje na Pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske skupnosti za osebje, ki je zaposleno kot začasni uslužbenci, kot bi morale biti tožeče stranke. Zato če se predpostavlja, da naj se ureditev, ki so jo določali upoštevni predpisi, v praksi za uslužbence Euratoma, ki so bili zaposleni v JET, ne bi spoštovala, se na to obžalovanja vredno okoliščino tožena stranka ne more sklicevati v zvezi z določitvijo odškodnine, ki jo mora plačati tožečim strankam zaradi svojega protipravnega ravnanja.

99      Poleg tega Komisija, čeprav so tožeče stranke zahtevale odškodnino zaradi izgube pravic do pokojnine od vložitve tožbe leta 2001 in čeprav je vmesna sodba izrecno priznala načelo take odškodnine, ni niti izkazala pravilnostii svoje trditve niti ni pojasnila praktičnih težav, ki bi lahko izhajale iz te okoliščine.

100    Iz zgoraj navedenega izhaja, da je odškodnina tožečim strankam zaradi izgube pravic do pokojnine ali eventualno odpravnine določena v skladu z zgoraj navedenim razlogovanjem, kot je navedeno v stolpcu (5) priloge 3 k tej sodbi. Zaradi poenostavitve je treba v tej rubriki navesti nadomestilo pri brezposelnosti, do katerega sta upravičeni dve od tožečih strank, kot je navedeno zgoraj v točki 28.

 Celoten znesek odškodnine za vsako izmed tožečih strank

101    Sodišče prve stopnje je v vmesni sodbi (točka 167) razsodilo, da je v zvezi s preteklim obdobjem v skupnem podjetju JET škoda, ki je nastala tožečim strankam, izhajala iz razlike med plačo, s tem povezanimi ugodnostmi in pravicami do pokojnine, ki bi jih zainteresirane osebe prejele ali pridobile, če bi za projekt JET delale kot začasni uslužbenci, in med plačilom za delo, s tem povezanimi ugodnostmi in pravicami do pokojnine, ki so jih dejansko prejele ali pridobile kot pogodbeni uslužbenci.

102    Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da se končni znesek odškodnine vsaki izmed tožečih strank zaradi povračila zadevne škode na 31. december 1999, ki je v vsakem primeru končni datum obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, določi na znesek, naveden v stolpcu (6) priloge 3 k tej sodbi. Od tega dne dalje se od tega zneska obračunajo navadne obresti po 5,25-odstotni obrestni meri, kot je navedeno zgoraj v točki 28, do dejanskega plačila odškodnine.

 Davčna ureditev odškodnin tožečih strank

103    Stranke so izpostavile težave, ki bi se lahko pojavile na nacionalni ravni v okviru izvršitve te sodbe zato, ker so davčni organi Združenega kraljestva izrazili namen, da v nasprotju z vmesno sodbo obdavčijo, če ne glavnice odškodnin, pa vsaj tem odškodninam pripadajoče obresti.

104    Treba je poudariti, da je Sodišče prve stopnje razsodilo, da mora biti odškodnina, dolgovana vsaki tožeči stranki, katere namen je nadomestiti izgubo plače in z njo povezanih ugodnosti, ugotovljenih v neto zneskih po odbitku davka, in pri katere izračunu se po enakih pravilih upošteva davek Skupnosti, v skladu s členom 16 Protokola o privilegijih in imunitetah uradnikov in uslužbencev Evropskih skupnosti upravičena do enake davčne obravnave, ki se uporablja za zneske, ki jih Skupnost izplača svojim uslužbencem. Zadevna odškodnina, ki jo je tako treba razumeti kot neto znesek po odbitku vseh davkov, posledično ne more biti predmet nacionalnih davčnih odbitkov. Nobena dodatna odškodnina se ne dolguje za izravnavo teh odbitkov (točka 176 vmesne sodbe).

105    Iz vmesne sodbe izhaja, da so tako glavnice odškodnine, ki je dolgovana vsaki tožeči stranki, kot tudi tej pripadajoče obresti, ki pomenijo ceno za čas, ki bo potekel, preden bo zainteresiranim osebam povrnjena škoda, in ki so torej neločljivo povezane z glavnico, v nobenem primeru ne morejo biti predmet kakršnega koli nacionalnega davčnega odbitka, katerega neposredni učinek bi bilo zmanjšanje odškodnine. Poleg tega, kot izhaja iz vmesne sodbe, se Komisiji ne more naložiti plačila dodatne odškodnine tožečim strankam, ki ne bi bila povezana s protipravnim ravnanjem, ki ga je ugotovilo Sodišče prve stopnje, da bi se izravnalo zmanjšanje odškodnine, ki bi jo zainteresirane osebe na koncu dosegle, zaradi nacionalnih davčnih odločb, saj naj bi bila taka dajatev v resnici namenjena povečevanju proračuna države članice, ne da bi za to obstajal legitimni razlog.

106    Ne da bi hoteli vnaprej soditi o morebitnih postopkih, ki bi se jih lahko sprožilo zoper državo članico v takem primeru in o primernosti katerih bi morala odločati Komisija, lahko Sodišče prve stopnje le potrdi, da so odškodnine tožečim strankam, glavnica in obresti, popolnoma oproščene nacionalnih davkov, kar izhaja iz obrazložitve vmesne sodbe, ki je pravnomočna, kot je navedeno zgoraj v točkah 26 in 28.

 Stroški

 Trditve strank

107    Tožeče stranke, ki predlagajo, da se toženi stranki naložijo stroški v skladu s členom 87 Poslovnika, zatrjujejo, da čeprav je Sodišče prve stopnje omejilo obdobje, za katero so upravičene do odškodnine, niso neuspele s kakšnim pomembnim predlogom in da višina njihovih stroškov ni sorazmerna z obdobjem, za katero so upravičene do odškodnine.

108    Komisija meni, da tožeče stranke ne morejo trditi, da so stranka, ki je uspela z vsemi predlogi, zato ker niso uspele z enim izmed bistvenih vprašanj, namreč z zastaranjem, kar pomeni, da se njihov začetni zahtevek deli s 5 ali 6. Upoštevajoč, da je Sodišče prve stopnje temu vprašanju posvetilo skoraj polovico vmesne sodbe, meni, da bi bil sprejemljiv pristop, da se ji naloži samo polovico stroškov tožečih strank.

 Presoja Sodišča prve stopnje

109    Treba je poudariti, da je bila odločitev o stroških pridržana s točko 4 izreka vmesne sodbe.

110    Iz člena 88 Poslovnika, ki se ga uporablja v tem primeru, izhaja, da brez poseganja v določbe člena 87(3), drugi pododstavek, institucije nosijo svoje stroške, ker je bil spor obravnavan v okviru sporov med Skupnostjo in njenimi uslužbenci (točka 54 vmesne sodbe).

111    V skladu s členom 87(3) tega poslovnika lahko Sodišče prve stopnje, če vsaka stranka uspe samo deloma ali v izjemnih okoliščinah, odloči, da se stroški delijo ali da vsaka stranka nosi svoje stroške.

112    Poleg tega člen 87(4) tega poslovnika določa, da države članice in institucije, ki se kot intervenientke udeležijo postopka, nosijo svoje stroške.

113    Treba je poudariti, da iz izreka vmesne sodbe in njene obrazložitve izhaja, da so tožeče stranke uspele s predlogi v bistvenem delu. Sodišče prve stopnje je dejansko priznalo pravico do povračila za materialno škodo, ki jo je utrpela vsaka tožeča stranka zato, ker ni bila zaposlena kot začasni uslužbenec Skupnosti v obdobju, ko je delala za skupno podjetje JET. Tako okoliščina, ki jo zatrjuje tožena stranka, da je Sodišče prve stopnje omejilo obdobje, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, nikakor ne zmanjšuje polne in celotne ugotovitve odgovornosti Skupnosti zaradi storjene protipravnosti, ki je bila ugotovljena za celotno obdobje, v katerem so tožeče stranke delale v JET.

114    Prav tako je treba poudariti, da čeprav tožeče stranke delno niso uspele z odškodninskimi zahtevki, kolikor Sodišče prve stopnje ni sprejelo celotnega zahtevanega zneska za zadevno škodo, so tožeče stranke vseeno dobile višjo odškodnino, kot je tista, ki jim jo je bila Komisija pripravljena plačati (glej zgoraj navedeno sodbo Mulder in drugi proti Svetu in Komisiji, točke od 363 do 365).

115    V teh okoliščinah je treba odločiti, da Komisija nosi svoje stroške in stroške tožečih strank za celoten postopek ter da Svet, intervenient, nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je

SODIŠČE PRVE STOPNJE (prvi senat)

razsodilo:

1)      Komisiji se naloži plačilo odškodnine vsaki tožeči stranki, ki ustreza znesku, navedenem za vsako izmed tožečih strank v stolpcu (6) priloge 3 k tej sodbi.

2)      Na ta znesek se obračunajo obresti po obresti meri 5,25 % od 31. decembra 1999 do dejanskega plačila.

3)      Komisija nosi svoje stroške in stroške, ki so jih priglasile tožeče stranke, za celoten postopek pred Sodiščem prve stopnje.

4)      Svet nosi svoje stroške.

Vesterdorf

Jaeger

Legal

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 12. julija 2007.

Sodni tajnik

 

       Predsednik

E. Coulon

 

       B. Vesterdorf

Sodba T-45/01, Priloga 1: Seznam tožečih strank (95)

Ashby

Ashman

Atkins

Austin

Bainbridge

Baker

Barlow

Boyce

Bracey

BrownB

BrowneM

Bruce

Butler

Carman

Clapinson

Clay

Downes

Evans, G.

Evans, J.

Gallagher

Gear

Gedney

Grey

Grieveson

Haist

Hamilton

Handley

Harrison

Hart

Haydon

Hayward

Hopkins

Howard

Howarth

Hume

JonesE

JonesG

Lawler

MacMillan

Martin

May, C.

May, D.

Merrigan

Middleton

Mills

Musselwhite

Napper

Nicholls

Organ

Page

Parry

Parsons

Pledge

Potter

Preece

Price

Richardson

Rivers-Playle

Rolfe

Russell

Sanders, S.

Sanders, S. G.

Scott

Shaw

Sibbald

Skinner

Smith, P. G.

Smith, T.

Spelzini

Stafford-Allen

Stagg

Stanley

Starkey

Sutton

Tait

Taylor

Tigwell

Toft

Tulloch

Twynam

Walden

Walker

Wallace

Walsh

Watkins

Way

West

Whitby

Wijetunge

Willis

Wilson, D. J.

Wilson, D. W.

Wright

Yorkshades

Young

Sodba Sanders in drugi proti Komisiji (T-45/01)

Priloga 2

Imena tožečih strank

Začetek obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine.

Naziv in plačilni razred na začetku obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine.

Ashby

1. januar 1995

B1/4

Ashman

1. marec 1995

B2/2

Atkins

1. januar 1995

A6/1

Austin

1. januar 1995

C2/3

Bainbridge

1. junij 1995

A6/2

Baker

1. januar 1995

B1/8

Barlow

1. januar 1995

B1/2

Boyce

1. januar 1995

B2/1

Bracey

12. januar 1995

B1/6

Brown, B.

1. januar 1995

B1/8

Browne, M.

1. februar 1995

A5/8

Bruce

1. februar 1995

B2/4

Butler

1. januar 1995

B3/4

Carman

1. januar 1995

B1/4

Clapinson

1. januar 1995

B1/8

Clay

1. januar 1995

B1/7

Downes

1. januar 1995

B2/3

Evans, G.

1. januar 1995

B1/5

Evans, J.

1. januar 1995

B1/5

Gallagher

1. maj 1995

B1/8

Gear

2. julij 1995

B4/4

Gedney

1. januar 1995

B1/4

Grey

1. januar 1995

B1/8

Grieveson

1. november 1995

B2/1

Haist

1. januar 1995

A6/3

Hamilton

1. januar 1995

A6/2

Handley

1. januar 1995

B2/1

Harrison

1. marec 1995

B2/1

Hart

31. marec 1995

B2/4

Haydon

1. avgust 1995

B1/2

Hayward

1. januar 1995

B1/8

Hopkins

1. januar 1995

B1/4

Howard

1. januar 1995

B1/8

Howarth

1. januar 1995

B2/4

Hume

1. april 1997

B2/2

Jones, E.

1. april 1995

B1/2

Jones, G.

1. maj 1995

B1/4

Lawler

3. maj 1995

A5/3

MacMillan

1. januar 1995

B1/4

Martin

1. januar 1995

B1/2

May, C.

1. avgust 1995

B3/4

May, D.

18. april 1995

B2/3

Merrigan

1. maj 1995

B3/4

Middleton

6. marec 1995

A5/1

Mills

1. maj 1995

A5/8

Musselwhite

1. januar 1995

B2/1

Napper

1. januar 1995

B2/1

Nicholls

1. januar 1995

B1/3

Page

1. januar 1995

B1/4

Parry

1. januar 1995

B1/3

Parsons

1. maj 1995

A5/4

Pledge

1. januar 1995

B1/4

Potter

1. januar 1995

B1/3

Preece

19. junij 1995

B4/2

Price

1. januar 1995

B1/4

Richardson

1. marec 1995

B2/3

Rivers-Playle

1. april 1996

D3/2

Rolfe

1. februar 1995

A4/8

Russell

1. marec 1995

B1/3

Sanders, S.

1. april 1995

B3/2

Sanders, S. G.

1. januar 1995

A5/4

Scott

6. januar 1995

B3/4

Shaw

1. februar 1995

B1/4

Skinner

1. maj 1995

B2/2

Smith, P. G.

1. maj 1995

B1/2

Smith, T.

1. januar 1995

B3/3

Spelzini

1. januar 1995

B2/4

Stafford-Allen

1. april 1995

A5/3

Stagg

1. junij 1995

A5/6

Stanley

1. april 1995

B4/3

Starkey

1. januar 1995

A6/2

Sutton

1. januar 1995

B3/4

Tait

1. november 1995

B1/4

Taylor

1. april 1995

B2/2

Tigwell

1. januar 1995

B1/5

Toft

1. januar 1995

B2/4

Tulloch

1. junij 1995

B2/1

Twynam

1. januar 1995

A5/8

Walden

1. januar 1995

A5/7

Walker

1. januar 1995

B2/2

Wallace

1. januar 1995

B3/4

Walsh

1. januar 1995

B1/8

Watkins

1. januar 1995

B1/8

Way

1. januar 1995

B1/5

West

1. oktober 1995

B3/4

Whitby

1. januar 1995

B2/4

Wijetunge

1. januar 1995

B1/3

Willis

1. januar 1995

B2/2

Wilson, D. J.

1. maj 1995

A5/4

Wilson, D. W.

1. april 1995

B3/3

Wright

1. januar 1995

C1/6

Yorkshades

31. julij 1995

B2/1

Young

16. januar 1995

B1/4

Sodba Sanders in drugi proti Komisiji (T-45/01)

Priloga 3

Imena tožečih strank

Celoten neto dohodek uslužbenca, ki ga je prejel kot pogodbeni uslužbenec (1)Nacionalni dohodek (£)

Celoten neto dohodek primerljivega začasnega uslužbenca (2)Skupnostni dohodek (£)

Razlika:navadna neto izguba (3 = 2 - 1) (£)

Razlika:kumulirana neto izguba(4 = 3 aktualizirano 31. decembra 1999)(£)

Izguba starostne pokojnine(oziroma odpravnine) + eventualno nadomestilo za brezposelnost (5)(£)

Celotna izguba na dan 31. decembra 1999 (6 = 4 + 5)(£)

Ashby

130.241

221.535

91.294

100.375

192.027

292.401

Ashman

74.905

166.244

91.339

99.773

43.647

143.420

Atkins

139.741

238.403

98.662

107.830

48.050

155.880

Austin

56.991

126.224

69.233

76.018

31.194

107.211

Bainbridge

86.407

161.292

74.885

83.289

15.557

98.846

Baker

141.265

240.123

98.858

109.525

177.809

287.334

Barlow

124.685

230.699

106.014

116.339

52.718

169.057

Boyce

85.014

176.158

91.145

99.873

124.135

224.007

Bracey

82.044

206.021

123.976

135.884

163.221

299.105

Brown, B.

132.086

299.845

167.759

185.165

184.781

369.946

Browne, M.

197.775

290.026

92.250

103.268

136.666

239.935

Bruce

96.829

273.189

176.360

192.718

60.556

253.274

Butler

79.686

173.660

93.974

103.308

79.778

183.085

Carman

145.150

233.290

88.140

97.480

152.453

249.933

Clapinson

121.921

218.248

96.327

106.541

203.431

309.973

Clay

129.801

265.631

135.830

150.347

158.431

308.779

Downes

117.129

210.762

93.632

102.374

121.201

223.575

Evans, G.

73.566

248.627

175.061

192.018

141.165

333.184

Evans, J.

125.013

286.433

161.419

177.490

158.431

335.921

Gallagher

108.878

238.044

129.166

141.649

179.225

320.874

Gear

62.054

165.185

103.131

111.768

34.077

145.845

Gedney

111.391

201.693

90.302

99.087

164.593

263.680

Grey

131.095

261.486

130.391

144.034

184.781

328.815

Grieveson

89.710

165.150

75.440

81.096

36.386

117.483

Haist

137.162

270.098

132.936

145.846

54.146

199.992

Hamilton

68.752

137.679

68.928

76.973

20.429

+ 9254

106 657

Handley

99.803

210.536

110.733

120.698

45.181

165.879

Harrison

69.257

174.519

105.262

114.884

147.207

262.091

Hart

78.363

224.136

145.772

158.112

153.615

311.727

Haydon

80.000

207.028

127.027

138.023

48.130

186.153

Hayward

131.015

258.144

127.129

140.446

184.781

325.227

Hopkins

65.486

125.416

59.929

69.620

32.412

102.031

Howard

99.629

237.913

138.283

152.547

211.408

363.955

Howarth

79.800

220.085

140.285

154.223

109.733

263.956

Hume

52.126

121.377

69.251

72.243

24.015

96.258

Jones, E.

59.227

192.238

133.011

145.101

129.770

274.871

Jones, G.

71.500

249.345

177.845

193.568

165.605

359.173

Lawler

68.730

128.743

60.012

69.116

65.862

134.978

MacMillan

121.329

212.844

91.515

100.689

92.142

192.831

Martin

130.727

216.603

85.876

94.741

162.412

257.153

May, C.

104.466

138.630

34.163

36.835

77.944

114.779

May, D.

74.803

178.980

104.178

113.695

57.332

171.027

Merrigan

108.107

182.196

74.089

80.117

97.918

178.035

Middleton

172.567

232.437

59.869

64.880

57.815

122.695

Mills

177.809

242.033

64.224

71.667

178.566

250.233

Musselwhite

111.539

227.126

115.587

127.577

158.254

285.831

Napper

67.017

201.685

134.667

147.989

36.436

184.425

Nicholls

79.159

207.443

128.284

141.468

61.434

202.902

Page

91.825

241.553

149.728

163.731

149.503

313.234

Parry

99.210

223.866

124.655

136.539

149.110

285.649

Parsons

155.422

271.874

116.452

127.752

177.524

305.276

Pledge

111.220

212.844

101.624

111.105

206.944

318.049

Potter

29.665

48.297

18.632

22.329

6699

29.027

Preece

72.369

88.576

16.208

18.058

17.997

36.055

Price

119.511

195.068

75.556

83.455

88.421

+ 20.404

192.280

Richardson

124.313

188.507

64.194

69.610

53.133

122.743

Rivers-Playle

29.747

69.948

40.202

42.969

14.812

57.782

Rolfe

247.601

390.887

143.286

158.212

228.949

387.161

Russell

68.108

208.170

140.062

153.428

144.140

297.568

Sanders, S.

115.996

157.096

41.101

44.627

37.137

81.764

Sanders, S. G.

146.352

315.672

169.320

185.733

67.780

253.513

Scott

66.865

169.720

102.854

113.622

120.030

233.653

Shaw

79.404

217.076

137.672

150.933

220.231

371.165

Skinner

124.852

213.489

88.637

96.115

98.200

194.315

Smith, P. G.

125.770

177.863

52.094

56.457

123.707

180.164

Smith, T.

79.341

169.426

90.086

99.297

87.930

187.227

Spelzini

86.280

201.903

115.624

126.833

107.642

234.476

Stafford-Allen

50.407

140.309

89.902

97.751

21.152

118.903

Stagg

117.358

258.629

141.270

153.397

150.142

303.540

Stanley

90.323

134.101

43.778

47.436

33.512

80.948

Starkey

166.303

212.171

45.868

50.027

151.261

201.289

Sutton

36.813

108.580

71.767

81.219

15.734

96.953

Tait

121.790

173.160

51.370

55.094

168.898

223.992

Taylor

68.819

180.446

111.627

121.505

101.894

223.399

Tigwell

133.215

266.550

133.335

146.385

155.414

301.799

Toft

62.458

210.341

147.883

162.114

144.078

306.192

Tulloch

61.440

112.213

50.773

56.835

115.114

171.948

Twynam

115.388

272.347

156.960

173.380

236.393

409.774

Walden

135.796

282.686

146.890

161.689

202.683

364.372

Walker

84.893

231.965

147.072

161.465

48.402

209.867

Wallace

64.766

147.993

83.227

91.230

38.838

130.068

Walsh

131.125

240.123

108.998

120.805

184.781

305.586

Watkins

132.413

240.123

107.710

119.396

215.513

334.910

Way

142.667

278.237

135.569

149.648

164.644

314.291

West

59.445

151.241

91.796

99.443

71.839

171.281

Whitby

107.244

243.356

136.113

148.728

134.396

283.123

Wijetunge

111.181

239.653

128.472

140.345

198.970

339.315

Willis

124.289

184.913

60.624

66.216

120.376

186.592

Wilson, D. J.

130.907

250.709

119.802

130.596

143.676

274.272

Wilson, D. W.

112.222

181.198

68.976

75.234

37.918

113.152

Wright

72.261

164.076

91.815

100.891

85.607

186.498

Yorkshades

126.132

196.207

70.075

75.609

113.137

188.746

Young

140.516

247.755

107.240

117.362

65.253

182.615


* Jezik postopka: angleščina.