Združene zadeve T-252/07, T-271/07 in T-272/07

Sungro, SA in drugi

proti

Svetu Evropske unije in Evropski komisiji

„Nepogodbena odgovornost – Skupna kmetijska politika – Sprememba sistema podpore Skupnosti za bombaž – Naslov IV, poglavje 10a, Uredbe (ES) št. 1782/2003, uveden s členom 1, točka 20, Uredbe (ES) št. 864/2004 – Razglasitev ničnosti zadevnih določb s sodbo Sodišča – Vzročna zveza“

Povzetek sodbe

1.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza

(člen 288, drugi odstavek, ES)

2.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza

(člena 235 ES in 288, drugi odstavek, ES; uredbi Sveta št. 1782/2003, naslov IV, poglavje 10a, in št. 864/2004, člen 1, točka 20)

3.      Odškodninska tožba – Predmet – Povrnitev škode, nastale zaradi stroškov postopka pred sodiščem Skupnosti

(člen 288, drugi odstavek, ES; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 91)

1.      V okviru nepogodbene odgovornosti Skupnosti, mora biti za izpolnitev pogoja glede obstoja vzročne zveze med očitanim ravnanjem in zatrjevano škodo zatrjevana škoda dovolj neposredna posledica očitanega ravnanja, s tem da mora biti to ravnanje odločilni vzrok škode.

Za določitev škode, ki jo je mogoče pripisati določenemu krivdnemu ravnanju institucije Skupnosti, je treba upoštevati učinke kršitve, na podlagi katere se uveljavlja odgovornost, in ne učinkov akta, iz katerega izhaja, ker bi sicer institucija lahko sprejela ali morala sprejeti akt z istim učinkom, ne da bi kršila pravno pravilo. Analiza vzročne zveze ne sme temeljiti na napačni premisi, v skladu s katero naj bi se institucija, če ne bi bilo nezakonitega akta, vzdržala ravnanja ali bi sprejela nasprotni akt, kar bi lahko prav tako pomenilo nezakonito ravnanje z njene strani, ampak mora izhajati iz primerjave med položajem, ki za tretjo zadevno osebo izvira iz krivdnega ravnanja, in položajem, ki bi zanjo nastal zaradi ravnanja institucije, ki bi bilo v skladu s pravnim pravilom.

(Glej točki 47 in 48.)

2.      Uredba št. 864/2004 in zlasti poglavje 10a o pomoči proizvajalcem bombaža, ki jo uvaja v naslov IV Uredbe št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, je del – kot jasno izhaja iz njene obrazložitve – postopka reforme skupne kmetijske politike, zasnovane z navedeno Uredbo št. 1782/2003, katere cilj je nadomestiti politiko podpore cen in proizvodnje s politiko neposredne podpore prihodkov kmetovalcev in katere eden od ključnih elementov je prenehanje vezave neposredne podpore proizvajalcem in uvedba sheme enotnega plačila.

V okviru odškodninskih tožb na podlagi členov 235 ES in 288, drugi odstavek, ES, ki jih po izdaji sodbe, s katero je Sodišče za nično razglasilo navedeno poglavje 10a, vložijo podjetja, ki odzrnjujejo bombaž, da bi se jim povrnila škoda, ki naj bi jo utrpela zaradi sprejetja in uporabe navedenih določb, morajo tožeče stranke dokazati, da ob neobstoju ugotovljene kršitve sporna uredba ne bi bila sprejeta ali pa bi nujno imela drugačno vsebino. Sodišče s sodbo z vidika kršitve načela sorazmernosti namreč ni sankcioniralo samih spornih določb, ampak neupoštevanje vseh upoštevnih elementov in okoliščin, zlasti s preučitvijo učinka reforme, pred sprejetjem navedenih določb. V teh okoliščinah morajo tožeče stranke dokazati, da je bil Svet pri sprejetju novega sistema v skladu ne le s pravnimi pravili – s preučitvijo vpliva reforme – ampak tudi s cilji, ki utemeljujejo reformo skupne kmetijske politike, neizogibno voden k sprejetju sistema in stopnje nevezanosti pomoči za proizvajalce, ki sta drugačna od tistih, določenih s spornimi določbami.

Iz tega namreč izhaja, da ni vzročne zveze med katerim koli zmanjšanjem prihodkov zgolj zaradi reforme skupne kmetijske politike in nezakonitostjo, ki jo je ugotovilo Sodišče, ker ta nezakonitost ne vzbuja dvoma o odločitvi o začetku take reforme.

(Glej točke 60, 61 in 63.)

3.      Stroške, nastale zaradi sodnega nadzora, ki ga je opravilo sodišče Skupnosti, je treba šteti za zajete z odločbami o stroških na podlagi posebnih postopkovnih pravil, ki se uporabljajo za to vrsto stroškov, v odločbah, s katerimi se konča sodni postopek, in odločbah na koncu posebnih postopkov, ki so predvideni v primerih izpodbijanja višine stroškov. Ti postopki izključujejo zahtevke za enake stroške ali stroške, ki so nastali iz enakih razlogov, v okviru tožbe za uveljavljanje nepogodbene odgovornosti Skupnosti, vključno s tistimi, ki so jih imele stranke, ki niso uspele s tožbami in so jim bili naloženi stroški.

(Glej točko 69.)