Zadeva T‑423/10

(objava odlomkov)

Redaelli Tecna SpA

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Evropski trg jekla za prednapenjanje – Določanje kvot in cen, razdelitev trga in izmenjava poslovno občutljivih informacij – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU – Sodelovanje v upravnem postopku – Razumni rok“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 15. julija 2015

1.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Pravila o prizanesljivosti – Cilji, ki jih uresničuje Komisija, s tem ko nadomesti svoje prvo obvestilo o imuniteti pred globami – Upoštevanje s strani sodišča Unije

(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); obvestili Komisije 96/C 207/04 in 2002/C 45/03)

2.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Pravila o prizanesljivosti – Znižanje globe v zameno za sodelovanje podjetja, ki se mu očita kršitev – Pogoji – Znatna dodana vrednost dokazov, ki jih je predložilo zadevno podjetje – Merila presoje – Upoštevanje kronološkega elementa sodelovanja

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točke od 20 do 23)

3.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Pravila o prizanesljivosti – Znižanje globe v zameno za sodelovanje podjetja, ki se mu očita kršitev – Pogoji – Znatna dodana vrednost dokazov, ki jih je predložilo zadevno podjetje – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Obseg

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točke od 20 do 23)

1.      Na področju konkurence je Komisija v Obvestilu o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov (2002) opredelila pogoje, pod katerimi so podjetja, ki sodelujejo z njo v okviru preiskave o omejevalnem sporazumu, lahko oproščena plačila globe ali se jim lahko odobri znižanje globe, ki bi jo sicer morala plačati. Z zadevnim obvestilom je Komisija nadomestila prvo obvestilo v zvezi z nenaložitvijo glob ali zmanjševanjem glob v primerih kartelov (1996), da bi lahko prilagodila politiko na tem področju glede na izkušnje, ki jih je pridobila po petih letih izvajanja. Komisija je zlasti menila, da čeprav je bila veljavnost načel iz obvestila iz leta 1996 že potrjena, so izkušnje pokazale, da bi se, če bi odobritev zmanjšanja teh glob potekala pod preglednejšimi in bolj gotovimi pogoji, povečala učinkovitost tega obvestila. Komisija je navedla tudi, da bi to učinkovitost lahko povečala tudi tesnejša usklajenost med ravnjo glob in vrednostjo prispevka podjetja pri odkrivanju kršitve.

Splošno sodišče mora upoštevati te spremembe, ki jih je želela doseči Komisija, ko je obvestilo iz leta 1996 nadomestila z obvestilom iz leta 2002.

(Glej točke od 77 do 79.)

2.      Pri določanju zneska glob, naloženih zaradi kršenja pravil konkurence, besedilo Obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov (obvestilo o prizanesljivosti) razlikuje med dvema fazama.

Prvič, da bi bilo podjetje upravičeno do znižanja globe, mora Komisiji predložiti dokaze z znatno dodano vrednostjo glede na tiste, ki jih Komisija že ima. S tem ko je ugotovila, da imajo dokazi, ki jih je predložilo podjetje znatno dodano vrednost glede na dokaze, ki jih Komisija že ima, obvestilo o prizanesljivosti nalaga primerjavo med dokazi, ki jih je Komisija imela že prej, in dokazi, ki jih je pridobila s sodelovanjem, ki ga je ponudil prosilec za prizanesljivost.

Drugič, za določanje, če do tega pride, stopnje znižanja zneska globe, je treba upoštevati dve merili: čas, ob katerem so bili predloženi dokazi, in stopnjo njihove dodane vrednosti. Pri tej preučitvi Komisija lahko upošteva tudi obseg in trajnost sodelovanja podjetja po datumu predložitve.

Če imajo torej dokazi, predloženi Komisiji, znatno dodano vrednost in če podjetje ni prvo ali drugo podjetje, ki je te dokaze predložilo, bo največja stopnja znižanja zneska globe, ki bi mu ga sicer Komisija naložila, 20 %. Zgodnejše kot je sodelovanje in večja kot je stopnja dodane vrednosti, večje je znižanje, ki lahko znaša največ 20 % globe. Časovno zaporedje in to, kako hitro so člani kartela začeli sodelovati, sta torej temeljna elementa sistema, ki je vzpostavljen z obvestilom o prizanesljivosti. Enako velja za stopnjo dodane vrednosti različnih dokazov, ki jih v zvezi s tem predloži podjetje. Čeprav mora Komisija obrazložiti, zakaj meni, da so dokazi, ki jih v okviru obvestila o prizanesljivosti predložijo podjetja, prispevek, ki utemeljuje znižanje naložene globe, pa morajo podjetja, ki želijo v zvezi s tem izpodbijati sklep Komisije, dokazati, da so bile informacije, ki so jih ta podjetja prostovoljno posredovala, odločilne v tem, da so ji omogočile dokazati bistvene elemente kršitve in torej sprejeti sklepe o naložitvi glob.

Ob upoštevanju razloga za znižanje Komisija torej ne more prezreti koristnosti predložene informacije, ki je nujno odvisna od dokazov, ki jih že ima. Če namreč podjetje v okviru prijave zaradi prizanesljivosti zgolj potrdi, in sicer manj natančno in manj izrecno, nekatere informacije, ki jih je v okviru svojega sodelovanja že poslalo drugo podjetje, potem stopnje sodelovanja tega podjetja, čeprav bi bilo v neki meri lahko koristno za Komisijo, ni mogoče šteti za primerljivo s sodelovanjem prvega podjetja, ki je poslalo navedene informacije. Izjava, ki zgolj potrjuje izjavo, ki jo je Komisija že prejela, namreč bistveno ne olajša naloge Komisije. Zato tudi ne more biti zadostna, da bi upravičevala zmanjšanje globe na podlagi obvestila o prizanesljivosti.

Poleg tega izjave podjetja, obtoženega sodelovanja v kartelu, pravilnost katere izpodbija več drugih obtoženih podjetij, ni mogoče šteti za zadosten dokaz obstoja kršitve, ki so jo storila ta podjetja, ne da bi to potrjevali drugi dokazi.

(Glej točke od 86 do 94.)

3.      Komisija ima na področju konkurence pri presoji znatne dodane vrednosti informacij, ki so ji predložene na podlagi Obvestila o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah, diskrecijsko pravico. Vendar pa se sodišče Unije za to, da bi opustilo izvedbo temeljitega nadzora nad dejstvi in uporabo prava pri presoji Komisije v zvezi s tem, ne more opreti na navedeno diskrecijsko pravico. To velja toliko bolj, ko se sodišču Unije predlaga, naj sâmo oceni vrednost, ki jo je treba priznati dokazom, ki jih je predložila tožeča stranka v postopku ugotavljanja kršitve konkurenčnega prava.

(Glej točki 95 in 96.)