Zadeva T-274/02

Ritek Corp. in Prodisc Technology Inc.

proti

Svetu Evropske unije

„Damping – Zapisljive zgoščenke po poreklu iz Tajvana – Določitev stopnje dampinga – Izbira asimetrične metode izračuna – Vzorec izvoznih cen, ki se razlikuje od kupca do kupca, po regijah ali časovnih obdobjih – Tako imenovana tehnika ‚nastavitev na ničlo‘“

Povzetek sodbe

1.      Skupna trgovinska politika – Zaščita proti dampingu – Stopnja dampinga

(Uredba Sveta (ES) št. 384/96, člen 2(11))

2.      Skupna trgovinska politika – Zaščita proti dampingu – Stopnja dampinga

(Uredba Sveta (ES) št. 384/96, člen 2)

3.      Skupna trgovinska politika – Zaščita proti dampingu – Stopnja dampinga

(Uredba Sveta (ES) št. 384/96, člen 2(11))

4.      Skupna trgovinska politika – Zaščita proti dampingu – Stopnja dampinga

(Sporazum v zvezi z izvajanjem člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, „Protidampinški zakonik iz leta 1994“, člen 2.4.2, Uredba Sveta (ES) št. 384/96, člen 2(11))

5.      Skupna trgovinska politika – Zaščita proti dampingu – Stopnja dampinga

(Uredba Sveta (ES) št. 384/96, člen 2(11))

1.      Na področju zaščite proti dampingu je namen asimetrične metode ponazoriti celotni obseg izvajanega dampinga v primerih, v katerih na podlagi drugih dveh metod, ne glede na vzrok, ne bi ugotovili razlike v vzorcu izvoznih cen. Vprašanje obstoja vzorca izvoznih cen, ki se razlikuje glede na kupce, po regijah ali časovnih obdobjih, je povsem objektivno vprašanje, in zato ni pomemben obstoj ali neobstoj goljufivega namena, ki je podlaga te situacije. Zahteva po dokazu namena bi preprečevala uporabo asimetrične metode v primerih, v katerih bi ta metoda vendarle sama po sebi prikazala celotni obseg izvajanega dampinga in tako z določitvijo pogoja, ki ni določen v členu 2(11) osnovne protidampinške uredbe št. 384/96, preprečevala pravilno učinkovanje te določbe.

To nikakor ne spreminja dejstva, da je damping lahko namerno dejanje, katerega predmet je lahko poskusov prikrivanja, in da lahko tako ugotovljena razlika v vzorcu izvoznih cen posledica spletk izvoznikov. Vendar nasprotno nič ne nakazuje na to, da je asimetrična metoda predvidena le za preprečevanje primerov namernega prikrivanja dampinga. Uporaba asimetrične metode namreč ni odvisna od tega, ali so institucije ugotovile namen prikrivanja dampinga, temveč le od ugotovitve, da bi uporaba simetričnih metod lahko privedla do tehničnega „prikrivanja“ oziroma do „zamegljevanja“ celotnega obsega dampinga, to pomeni, da bi preprečila pravilno oceno.

To potrjuje dejstvo, da pojem namen na splošno ni poznan v protidampinških predpisih. Osnovna uredba namreč nikjer ne zahteva, da morajo institucije predložiti dokaz o namenu, da bi dokazale obstoj dampinga ali škode.

(Glej točke 54, 55 in 58.)

2.      Ugotovitev dampinga, prve faze pri preučevanju vprašanja, ali je treba naložiti protidampinško dajatev, temelji na povsem objektivni primerjavi med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami. Ta primerjava, opravljena na podlagi določb člena 2 osnovne protidampinške uredbe št. 384/96, temelji na preizkusu računovodskih in ekonomskih podatkov zadevnih podjetij in nikakor ne vključuje raziskovanja vzrokov za višino domačih in izvoznih cen. Razlogi, iz katerih je izvoznik lahko prodajal na domačem trgu po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov, oziroma prodajal v Skupnost po nižjih cenah od normalne vrednosti, niso pomembni za izračun dampinga. Izvoznik torej ne more zahtevati, da je treba upoštevati dejansko zaračunane domače cene, in ne računsko določene normalne vrednosti, ker naj bi ga pritisk na cene konkurentov prisilil, da na domačem trgu prodaja pod vrednostjo svojih proizvodnih stroškov. Niti ne more izpodbijati obstoja dampinga, ker naj bi ga višina cen v Skupnosti prisilila, da izvaža pod normalno vrednostjo.

(Glej točko 59.)

3.      Na področju ukrepov trgovinske zaščite imajo institucije Skupnosti zaradi zapletenosti gospodarskih, političnih in pravnih položajev, ki jih morajo preučevati, široko diskrecijsko pravico. Iz tega sledi, da mora biti nadzor sodišč Skupnosti nad presojo institucij omejen na preverjanje, ali so se upoštevala postopkovna pravila, ali je bilo dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločitev, pravilno ugotovljeno ter ali ne gre za očitno zmotno presojo tega dejanskega stanja ali zlorabo pooblastil.

Glede na to izvrševanje določb člena 2(11) osnovne protidampinške uredbe št. 384/96 s strani institucij in zlasti drugega pogoja za uporabo asimetrične metode, ki se nanaša na nezmožnost simetričnih metod, da pokažejo celotni obseg izvajanega dampinga, pomeni zapletene gospodarske presoje teh institucij.

Nazadnje, kadar institucije izvršujejo diskrecijsko pravico, ki jim jo daje osnovna uredba, niso dolžne podrobno in predhodno pojasniti meril, ki naj bi se uporabljala v neki situaciji, niti v primerih, ko določajo nove načelne možnosti.

(Glej točke od 80 do 82 in 86.)

4.      ‚Nastavitev na ničlo‘ je operacija, s katero se negativna stopnja dampinga, znak, da je bila prodaja za izvoz opravljena po višji ceni od normalne vrednosti, zmanjša na nič, da bi se izognili učinku prikrivanja, ki naj bi ga imelo upoštevanje te negativne stopnje dampinga na sicer ugotovljeni damping. Čeprav v Protidampinškem zakoniku iż leta 1994 GATT in osnovni protidampinški uredbi št. 384/96 sploh ni omenjena, jo navadno uporabljajo države uvoznice in carinske unije, med njimi Evropska skupnost.

Niti besedilo člena 2.4.2 Protidampinškega zakonika iz leta 1994 niti besedilo člena 2(11) osnovne uredbe ne prepoveduje njene uporabe v okviru asimetrične metode.

(Glej točki 97 in 103.)

5.      Člen 2(11) osnovne protidampinške uredbe št. 384/96 za izračun stopnje dampinga določa uporabo ene od treh mogočih metod, med katerimi sta dve simetrični, ki pomenita normalni metodi, in ena asimetrična, ki je izjemna metoda. Pogoj glede obstoja vzorca izvoznih cen, ki se razlikuje po časovnih obdobjih, od kupca do kupca ali po regijah, je le eden od pogojev za uporabo asimetrične metode. Določitev tega pogoja torej nikakor nima namena, da se institucijam dopusti, da razdelijo obdobje preiskave po teh časovnih obdobjih, glede na te kupce ali po teh regijah, da bi v skladu s temi časovnimi obdobji, kupci ali regijami uporabile kombinacijo prve in druge metode izračuna. Institucije torej nikoli ne morejo uporabiti kombinacije metod izračuna stopnje dampinga.

(Glej točko 113.)