Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Oradea (Romunija) 11. maja 2021 – Curtea de Apel Alba Iulia, Curtea de Apel Cluj, Tribunalul Bihor, Tribunalul Satu Mare, Tribunalul Sălaj/YF, KP, OJ, YS, SL, DB, SH
(Zadeva C-301/21)
Jezik postopka: romunščina
Predložitveno sodišče
Curtea de Apel Oradea
Stranke
Pritožniki: Curtea de Apel Alba Iulia, Curtea de Apel Cluj, Tribunalul Bihor, Tribunalul Satu Mare, Tribunalul Sălaj
Nasprotne stranke: YF, KP, OJ, YS, SL, DB, SH
Druge stranke: Tribunalul Cluj, Consiliul Național pentru Combaterea Discriminării
Vprašanja za predhodno odločanje
1. Ali je treba določbe člena 9(1) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu1 , ki zagotavljajo sodni postopek „[…] vsem osebam, ki menijo, da jim je bila storjena krivica, ker ni bilo uporabljeno načelo enakega obravnavanja […]“, ter člena 47, prvi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki vsakomur zagotavljajo pravico do „[…] učinkovitega pravnega sredstva […] [in] […] da je o njegovi zadevi pravično odločeno“, razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, kakršna je ureditev iz člena 211(c) Legea dialogului social nr. 62/2011 (romunski zakon št. 62/2011 o dialogu med socialnimi partnerji), ki določa, da začne triletni rok za vložitev zahtevka za odškodnino teči „od datuma nastanka škode“, ne glede na to, ali so bile tožeče stranke seznanjene z nastankom škode (in njenim obsegom)?
2. Ali je treba določbe člena 2(1) in (2) ter člena 3(1)(c) na koncu Direktive [2000/78] razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni zakonodaji, kot je tista iz člena 1(2) Legea-cadru nr. 330, din 5 noiembrie 2009, privind salarizarea unitară a personalului plătit din fonduri publice (romunski okvirni zakon št. 330 z dne 5. novembra 2009 o enotnem plačilu zaposlenih, ki se plačuje iz državnega proračuna), ki jo je v sodbi št. 7/2019 (objavljena v Monitorul Oficial al României – Uradnem listu Romunije – št. 343, 6. 5. 2019) razlagalo Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče, Romunija) po koncu postopka na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti, v okoliščinah, v katerih tožeče stranke niso izkoristile zakonske pravice zahtevati višje nadomestilo ob nastopu dela na položaju sodnikov ali državnih tožilcev po začetku veljavnosti zakona [št.] 330/2009, to je pravnega predpisa, ki je izrecno določal, da zahtevki za izplačilo plač so in ostajajo taki, kakršni so določeni v tem zakonu. Posledica tega je diskriminacija iz naslova plač v razmerju do njihovih kolegov, tudi na podlagi starosti, saj so bili le starejšim sodnikom, ki so funkcijo nastopili pred januarjem 2010 (ki so jim bile pravice priznane s sodbami, izdanimi med letoma 2006 in 2009, katerih izreki so bili leta 2019 predmet razlage v sodbi Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče, Romunija), št. 7/2019), retroaktivno priznani zahtevki za izplačilo plač (enaki tistim, ki so izpodbijani s tožbo v postopku, ki je predmet tega postopka), in sicer v mesecih od decembra 2019 do januarja 2020 za obdobje od leta 2010 do leta 2015, čeprav so tudi tožeče stranke v tem obdobju opravljale funkcijo sodnikov in imele enake delovne obveznosti, v enakih pogojih in v isti ustanovi?
3. Ali je treba določbe Direktive [2000/78] razlagati tako, da nasprotujejo diskriminaciji le, če ta temelji na enem od pogojev iz člena 1 te direktive, ali pa zadevne določbe, ki so morebiti vsebovane tudi v drugih določbah prava Unije, na splošno nasprotujejo različnemu obravnavanju zaposlenih na področju plače, če opravljajo enako delo za istega delodajalca, v enakem obdobju in pod enakimi pogoji?
____________
1 UL 2000, L 303, str. 16.