SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 21. novembra 2013(*)
„Model Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Registrirani model Skupnosti, ki predstavlja odpirač za steklenice – Prejšnji nacionalni model –Razlog za ničnost – Neobstoj individualne narave – Neobstoj drugačnega celotnega vtisa – Seznanjeni uporabnik – Stopnja oblikovalčeve svobode – Členi 4, 6 in 25(1)(b) Uredbe (ES) št. 6/2002“
V zadevi T‑337/12,
El Hogar Perfecto del Siglo XXI, SL, s sedežem v Madridu (Španija), ki jo zastopata C. Ruiz Gallegos in E. Veiga Conde, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa Ó. Mondéjar Ortuño, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je
Wenf International Advisers Ltd, s sedežem v Tortoli, Britanski Deviški otoki (Združeno kraljestvo), ki jo zastopajo J. L. Rivas Zurdo, E. Seijo Veiguela in I. Munilla Muñoz, odvetniki,
zaradi tožbe zoper odločbo tretjega odbora UUNT za pritožbe z dne 1. junija 2012 (zadeva R 89/2011–3) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Wenf International Advisers Ltd in El Hogar Perfecto del Siglo XXI, SL,
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi H. Kanninen, predsednik, G. Berardis (poročevalec) in C. Wetter, sodnika,
sodni tajnik: E. Coulon,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 30. julija 2012,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 30. oktobra 2012,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 26. oktobra 2012,
na podlagi tega, da stranke v enem mesecu po obvestilu o koncu pisnega postopka niso vložile predloga za razpis obravnave in je Splošno sodišče zato na podlagi poročila sodnika poročevalca in člena 135a Poslovnika Splošnega sodišča odločilo, da ne bo opravilo ustnega postopka,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, družba El Hogar Perfecto del Siglo XXI, SL, je 22. novembra 2007 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo modela Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142).
2 Model, za kateri je bila vložena zahteva za registracijo, je prikazan tako:
3 Izpodbijani model je namenjen uporabi za „odpirač za steklenice“, ki spada v razred 07‑06 v smislu v smislu Locarnskega aranžmaja z dne 8. oktobra 1968 o ustanovitvi mednarodne klasifikacije za industrijske vzorce in modele, kakor je bil spremenjen.
4 Izpodbijani model je bil registriran na dan vložitve zahteve za registracijo pod številko 000830831‑0001 in objavljen v Biltenu modelov Skupnosti št. 2007/191 z dne 14. decembra 2007.
5 Intervenientka, družba Wenf International Advisers Ltd, je 16. aprila 2009 pri UUNT vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela. V podporo zahtevi je navedla razlog iz člena 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002, da je treba ugotoviti, da je model Skupnosti ničen, če ne izpolnjuje pogojev, določenih v členih od 4 do 9 navedene uredbe. V zahtevi za ugotovitev ničnosti je intervenientka navedla, da izpodbijani model ni nov in da nima individualne narave v smislu člena 4 Uredbe št. 6/2002 v povezavi s členoma 5 in 6 te uredbe.
6 V utemeljitev zahteve za ugotovitev ničnosti se je intervenientka sklicevala na model, registriran v Španiji 7. septembra 1994 pod številko 131750, ki je javnosti postal dostopen 16. oktobra 1994 z objavo v Boletín Oficial de la Propiedad Industrial (španski uradni bilten za industrijsko lastnino) in ki se uporablja za „odpirač za steklenice“. Prejšnji model je prikazan tako:
7 Oddelek za ničnost pri UUNT je 12. novembra 2010 ugodil zahtevi za ugotovitev ničnosti, ker izpodbijani model ni imel individualne narave. Poudaril je, da se splošni vtis izpodbijanega modela ne razlikuje od splošnega vtisa prejšnjega modela, saj obstajajo številne podobnosti, kot so ukrivljen ročaj, del, ki je sestavljen iz dveh plošč, pritrjenih na istem mestu z zatičem, in rezilce na istem mestu. Poudaril je tudi, da je presoja teh podobnosti enaka ne glede na to, ali so orodja razprta ali zložena. Nazadnje, ugotovil je, da ima oblikovalec visoko stopnjo svobode, ker je mogoče orodja, kot je razvidno iz spisa, oblikovati na podlagi številnih različnih konceptov.
8 Tožeča stranka je 11. januarja 2011 na podlagi členov od 55 do 60 Uredbe št. 6/2002 pri UUNT vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ničnost.
9 Tretji odbor za pritožbe pri UUNT je z odločbo z dne 1. junija 2012 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbo zavrnil. Odbor za pritožbe je po tem, ko je zavrnil trditev tožeče stranke, da je intervenientka ravnala v slabi veri, obravnaval individualno naravo izpodbijanega modela. Seznanjenega uporabnika navedenega modela je tako opredelil kot posameznika in strokovnjaka, ki uporablja izdelke, na katere se nanaša ta model, torej odpirače za steklenice, pri čemer je ugotovil, da je stopnja oblikovalčeve svobode visoka. Čeprav so nekateri deli teh orodij funkcionalno nujno potrebni, odbor za pritožbe meni, da jih je mogoče zasnovati in združiti na različne načine. Meni, da so zadevnima modeloma skupni nefunkcionalni deli, torej koncept ročaja in namestitev nožička, in da njuna celotna vtisa na seznanjenega uporabnika zato nista različna. Natančneje, glede podobnosti ročajev je odbor za pritožbe poudaril, da oblika ročaja močno vpliva na splošno podobo odpirača za steklenice, saj je ta ročaj njegov največji del, ki povsem ali deloma prekriva druge, in da je oblika ročaja ključna za celotni vtis pri tej vrsti izdelkov, ko je odpirač za steklenice zložen. Odbor za pritožbe je v zvezi s tem poudaril, da je ročaj pri obeh zadevnih modelih zasnovan tako, da je viden enak del vijaka in vzvoda, ko je orodje zloženo. Obstoječa razlika med ročajema zadevnih modelov, torej koncept notranje površine, ne zadošča za drugačen celotni vtis, ki ga dobi seznanjeni uporabnik.
Predlogi strank
10 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– UUNT in intervenientki naloži plačilo stroškov.
11 UUNT in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
12 Tožeča stranka v podporo tožbi navaja tožbena razloga, od katerih se prvi nanaša na kršitev členov 4 in 6(1) Uredbe št. 6/2002 v povezavi s členom 25(1)(b) navedene uredbe glede pojma seznanjeni uporabnik v okviru presoje individualne narave izpodbijanega modela in drugi na kršitev členov 4 in 6(2) Uredbe št. 6/2002 v povezavi s členom 25(1)(b) te uredbe glede stopnje oblikovalčeve svobode pri razvijanju izpodbijanega modela v okviru presoje njegove individualne narave.
13 Ker se ta tožbena razloga nanašata na napake, ki naj bi jih odbor za pritožbe storil pri presoji individualne narave izpodbijanega modela, Splošno sodišče meni, da ju je treba obravnavati skupaj.
14 Tožeča stranka v bistvu trdi, da je odbor za pritožbe storil napako pri presoji individualne narave izpodbijanega modela. Natančneje, odbor za pritožbe naj bi storil napake pri presoji pojma seznanjeni uporabnik, ki naj bi vplivale na presojo celotnega vtisa, ki ga izpodbijani model naredi na navedenega uporabnika, in stopnje oblikovalčeve svobode. Tožeča stranka trdi, da so razlike med izpodbijanim modelom in prejšnjim modelom takšne, da je celotni vtis na seznanjenega uporabnika drugačen, in da izpodbijani model torej ni brez individualne narave.
15 UUNT in intervenientka nasprotujeta trditvam tožeče stranke.
16 Člen 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 določa, da se model Skupnosti lahko razglasi za ničen le, če ne izpolnjuje zahtev iz členov od 4 do 9 te uredbe.
17 Na podlagi člena 4 Uredbe št. 6/2002 je videz izdelka varovan z modelom Skupnosti, če je nov in ima individualno naravo.
18 V skladu s členom 6(1)(b) Uredbe št. 6/2002 se šteje, da ima registriran model Skupnosti individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka, ki je bil javnosti dostopen pred datumom vložitve prijave za registracijo ali – če se zahteva prednostna pravica – pred datumom prednostne pravice.
19 V členu 6(2) Uredbe št. 6/2002 je pojasnjeno, da se pri presojanju individualne narave upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvijanju modela.
20 Za presojo individualne narave izpodbijanega modela je treba torej ugotoviti, ali je odbor za pritožbe storil napako pri zaporedni obravnavi seznanjenega uporabnika navedenega modela in svobode oblikovalca pri razvoju modela ter primerjavi splošnih vtisov, ki ju zadevna modela naredita na seznanjenega uporabnika.
Seznanjeni uporabnik
21 Iz sodne prakse izhaja, da je treba pojem seznanjenega uporabnika razumeti kot vmesni pojem med pojmom povprečnega potrošnika, ki se uporablja na področju znamk, od katerega se ne zahteva posebno znanje in ki praviloma ne izvaja neposredne primerjave med nasprotujočima si znamkama, in pojmom strokovnjaka s poglobljeno tehnično usposobljenostjo (sodba Sodišča z dne 20. oktobra 2011 v zadevi PepsiCo proti Grupo Promer Mon Graphic, C‑281/10 P, ZOdl., str. I‑10153, točka 53).
22 Čeprav seznanjeni uporabnik torej ni povprečno obveščen, razumno pozoren in pazljiv povprečni potrošnik, ki videz izdelka običajno zaznava kot celoto in ne preverja njegovih posameznih podrobnosti, tudi ni strokovnjak ali izvedenec, ki bi bil sposoben podrobnega opažanja minimalnih razlik, ki bi lahko obstajale med nasprotujočima si modeloma (zgoraj v točki 21 navedena sodba PepsiCo proti Grupo Promer Mon Graphic, točka 59).
23 Lastnost „uporabnik“ pomeni, da zadevna oseba izdelek, v kateri je vključen model, uporablja v skladu z namenom tega izdelka (sodba Splošnega sodišča z dne 22. junija 2010 v zadevi Shenzhen Taiden proti UUNT – Bosch Security Systems (Komunikacijska oprema), T‑153/08, ZOdl., str. II‑2517, točka 46). Oznaka „seznanjen“ poleg tega nakazuje na to, da uporabnik, ne da bi bil snovalec ali tehnični strokovnjak, pozna različne modele, ki obstajajo v zadevnem sektorju, ima nekaj znanja o sestavnih delih, ki jih ti modeli običajno vsebujejo, in zaradi zanimanja za zadevne izdelke izkazuje sorazmerno visoko stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi (zgoraj v točki 21 navedena sodba PepsiCo proti Grupo Promer Mon Graphic, točka 59, in zgoraj navedena sodba Komunikacijska oprema, točka 47).
24 Pojem seznanjenega uporabnika je tako mogoče razumeti, kot da pomeni uporabnika, ki ni povprečno pozoren, temveč je posebej pazljiv, bodisi zaradi osebnih izkušenj bodisi zaradi obsežnega poznavanja zadevnega področja (zgoraj v točki 21 navedena sodba PepsiCo proti Grupo Promer Mon Graphic, točka 53, in sodba Splošnega sodišča z dne 25. aprila 2013 v zadevi Bell & Ross proti UUNT – KIN (Ohišje zapestne ure), T‑80/10, točka 103).
25 Vendar ta okoliščina ne pomeni, da je seznanjeni uporabnik onkraj izkušenj, ki si jih je pridobil z uporabo zadevnega izdelka, sposoben razlikovati med vidiki videza izdelka, ki jih narekuje njegova tehnična funkcija, in tistimi, ki so poljubni. Gre torej za osebo, ki ima nekaj znanja o modelih, ki obstajajo v zadevnem sektorju, ne ve pa, katere vidike zadevnega izdelka narekuje tehnična funkcija (zgoraj v točki 24 navedena sodba Ohišje zapestne ure, točka 104, in sodba Splošnega sodišča z dne 9. septembra 2011 v zadevi Kwang Yang Motor proti UUNT – Honda Giken Kogyo (Motor z notranjim zgorevanjem), T‑11/08, neobjavljena v ZOdl., točka 26).
26 Odbor za pritožbe je v točki 16 izpodbijane odločbe najprej navedel, da „je zadevni sektor sektor odpiračev za steklenice, torej orodij, s katerimi se zamašek izvleče iz steklenice vina“. Iz točke 19 izpodbijane odločbe, v kateri so opisani funkcionalni deli teh orodij, je razvidno, da je odbor za pritožbe v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, zadevni sektor omejil na sektor odpiračev za steklenice z vzvodom. Nato je v točki 17 izpodbijane odločbe ugotovil, da je seznanjeni uporabnik lahko „tako posameznik, ki […] [ta orodja] uporablja doma, kot strokovnjak (natakar, somelje), ki jih uporablja v restavraciji“. Odbor za pritožbe meni, da je uporabnik seznanjen v smislu, „da se spozna na vina in na pripomočke za njegovo uživanje in je zaradi zanimanja in interesa, ne da bi bil oblikovalec, pridobil določeno znanje o tem, kaj trg ponuja na področju odpiračev za steklenice vina“. Povedano drugače, po mnenju odbora za pritožbe je ta oseba, ne da bi bila strokovnjak v industrijskem oblikovanju, seznanjena s ponudbo na trgu in osnovnimi lastnostmi izdelka.
27 V nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, je ta opredelitev seznanjenega uporabnika pravilna in v skladu z načeli, ki izhajajo iz sodne prakse in ki so navedena v točkah od 21 do 25 zgoraj. V skladu s sodno prakso, navedeno v teh točkah, seznanjeni uporabnik namreč pozna različne modele, ki obstajajo v zadevnem sektorju, ima nekaj znanja o sestavnih delih, ki jih ti modeli ponavadi vsebujejo, in zaradi zanimanja za zadevne izdelke izkazuje sorazmerno visoko stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi, tako da je pojem seznanjeni uporabnik mogoče razumeti tako, da pomeni uporabnika, ki je posebej pazljiv zaradi osebnih izkušenj ali obsežnega poznavanja zadevnega področja.
28 V zvezi s tem je treba med drugim poudariti, da tožeča stranka ne le ni podprla trditev, da je seznanjeni uporabnik izključno „strokovnjak za vina in/ali njegovo odpremo“ in da posameznik redko uporablja odpirač za steklenice z vzvodom, kot je ta, ki je sporen v tej zadevi, saj se navedeni izdelek ne prodaja v trgovinah z blagom na drobno, ampak ni dokazala niti, da omejitev pojma seznanjeni uporabnik zgolj na strokovnjake povzroči dvom o opredelitvi seznanjenega uporabnika, ki jo je odbor za pritožbe uporabil v drugem stavku točke 17 izpodbijane odločbe.
29 Poleg tega, tudi če bi bilo mogoče, kot trdi tožeča stranka, izpodbijani model šteti za promocijski izdelek, ki ga vinske kleti po tem, ko personalizirajo vidno površino ročaja, podarijo, opredelitev seznanjenega uporabnika ne bi bila drugačna, ker bi po vzoru opredelitve, ki jo je uporabil odbor za pritožbe, zajela poslovni subjekt, ki take izdelke nabavi za posredovanje končnim uporabnikom, in te uporabnike same (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 14. junija 2011 v zadevi Sphere Time proti UUNT – Punch (Ura, pritrjena na trak), T‑68/10, ZOdl., str. II‑2275, točka 53).
30 Odbor za pritožbe torej ni storil napake s tem, da je ugotovil, da je seznanjeni uporabnik navedenega modela tako posameznik kot strokovnjak, ki uporablja izdelke, na katere se nanaša ta model.
Stopnja oblikovalčeve svobode
31 Spomniti je treba, da je treba v okviru presoje individualne narave videza izdelka in njegovih vidnih lastnosti ter torej celotnega vtisa, ki ga ta videz izdelka naredi na seznanjenega uporabnika, upoštevati stopnjo oblikovalčeve svobode pri razvijanju sporne podobe izdelka (glej zgoraj v točki 25 navedeno sodbo Motor z notranjim zgorevanjem, točka 31 in navedena sodna praksa).
32 Iz sodne prakse je razvidno, da je stopnja svobode oblikovalca podobe opredeljena med drugim glede na omejitve, povezane z značilnostmi, ki jih narekuje tehnično delovanje izdelka ali njegovega elementa, ali zakonske predpise, ki veljajo za izdelek. Te omejitve vodijo do standardizacije nekaterih lastnosti, ki tako postanejo skupne videzom, ki se uporabijo za zadevni izdelek (glej zgoraj v točki 25 navedeno sodbo Motor z notranjim zgorevanjem, točka 32 in navedena sodna praksa).
33 Zato večja kot je svoboda oblikovalca pri razvoju podobe izdelka, manj verjetno bodo majhne razlike med nasprotujočima si videzoma izdelkov pri seznanjenem uporabniku zadoščale za drugačen celotni vtis. Nasprotno pa bolj kot je svoboda oblikovalca pri razvoju izpodbijanega videza izdelka omejena, manjše razlike med nasprotujočima si videzoma izdelkov zadoščajo, da se pri seznanjenem uporabniku ustvari drugačen celotni vtis. Tako visoka stopnja svobode oblikovalca pri razvoju podobe izdelka potrjuje ugotovitev, da videzi izdelkov, med katerimi ni pomembnih razlik, pri seznanjenem uporabniku ustvarijo enak celotni vtis (glej zgoraj v točki 25 navedeno sodbo Motor z notranjim zgorevanjem, točka 33 in navedena sodna praksa).
34 V obravnavanem primeru odbor za pritožbe v točki 19 izpodbijane odločbe ugotavlja, da stopnja svobode oblikovalca odpirača za steklenice ostaja visoka, čeprav obstajajo nekateri elementi, ki jih ta izdelek mora imeti, da je uporaben. Dejstvo, da mora odpirač za steklenice imeti dele, kot so svedrast vijak, ki ga je treba priviti in fiksirati v zamašek, ročaj za pričvrstitev orodja, vzvod ali vzvoda, s katerima se orodje pritisne na vrat steklenice, in rezilce za rezanje ovoja, ki pokriva zamašek, naj namreč ne bi onemogočalo, da se ti deli razvijejo in razporedijo na različne načine tako, da se ohrani njihova funkcionalnost. Odbor za pritožbe je na primer dodal, da bi bilo rezilce lahko nameščeno na enem ali drugem koncu orodja ter da bi bil lahko ročaj različnih oblik in drugačen po dolžini in debelini, ne da bi to vplivalo na funkcionalnost ali udobnost uporabe orodja.
35 Tožeča stranka te ugotovitve izpodbija. Trdi, da strukturne lastnosti tovrstnih odpiračev za steklenice opredeljujejo in nalagajo že njihova funkcija in potrebe uporabnikov, ki naj bi bili hotelski uslužbenci in lastniki vinskih kleti. Natančneje, od štirih elementov, ki jih zahteva tehnična funkcionalnost orodja, torej svedrast vijak, vzvoda, ročaj in rezilce, naj bi bilo mogoče le zadnja dva oblikovati drugače. Poleg tega tožeča stranka glede rezila trdi, da bi bilo, če bi bilo na ročaj tovrstnega zadevnega odpirača za steklenice nameščeno kakor koli drugače, zagotovo neučinkovito, neuporabno in nevarno. Stopnja svobode oblikovalca odpirača za steklenice z dvema vzvodoma naj bi bila torej znižana.
36 V zvezi s tem je treba poudariti, da je sicer res, da so nekateri deli odpirača za steklenice z vzvodom bistveni in jih mora imeti vsak tovrstni odpirač za steklenice, da je funkcionalen. Vendar, kot sta pravilno navedla UUNT in intervenientka, funkcionalne omejitve, ki se nanašajo na nekatere dele odpirača za steklenice z vzvodom, ne morejo pomembno vplivati na njegovo obliko in splošno podobo (glej v tem smislu zgoraj v točki 24 navedeno sodbo Ohišje zapestne ure, točka 118), saj so tehnične omejitve, ki jih je treba spoštovati, zgolj dimenzija vzvoda, ki je sestavljen iz enega ali dveh delov, obstoj zarez na enem koncu ter postavitev vijaka in njegova razdalja do vzvoda. Tako je lahko zlasti ročaj, ki je, kot odbor za pritožbe pravilno ugotavlja, centralni in največji del odpirača za steklenice, različnih oblik in različnih dimenzij, pri čemer je rezilce lahko nameščeno različno.
37 Kot je namreč razvidno iz spisa UUNT, ki je bil predložen Splošnemu sodišču, obstajajo modeli odpiračev za steklenice z vzvodom različnih oblik in izvedb, ki se razlikujejo od teh, uporabljenih v izpodbijanem modelu. Za primer je treba najprej ugotoviti, da je mogoče opaziti razlike glede dimenzij in oblike ročaja, ki je lahko raven, ukrivljen, okrogel ali pravokoten, in glede vidnega dela drugih elementov odpirača za steklenice, ki so lahko vstavljeni v ročaj. Obstajajo tudi razlike glede obstoja in postavitve odstranjevalca kovinskih pokrovcev ali rezilca. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da tožeča stranka ni predložila dokazov v podporo trditvi, da bi bilo rezilce, če bi bilo nameščeno na drugo mesto na ročaju, neuporabno in celo nevarno.
38 Iz tega je mogoče sklepati, da koncept in oblika ročaja ter postavitev navedenih elementov niso pogojeni z zahtevami funkcionalnosti. Obstoj tehničnih omejitev torej ne določa splošne podobe odpirača steklenic, ki je lahko znatno različna.
39 Odbor za pritožbe je torej v točki 19 izpodbijane odločbe pravilno v bistvu ugotovil, da je stopnja svobode oblikovalca odpirača steklenic visoka.
Primerjava splošnih vtisov, ki ju zadevna modela naredita na seznanjenega uporabnika
40 Odbor za pritožbe meni, da se celotni vtis, ki ga izpodbijani model naredi na seznanjenega uporabnika, ne razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model, zaradi v bistvu podobnosti oblike, položaja in velikosti različnih delov odpirača za steklenice.
41 Odbor za pritožbe je v bistvu ugotovil, da je celotni vtis na seznanjenega uporabnika odvisen predvsem od videza ročaja in položaja nekaterih elementov odpirača za steklenice. Dodal je, da sta glede na lastnosti tovrstnih odpiračev za steklenice, katerih bistvena posebnost je, da so zloženi in se nosijo v žepu, koncept in oblika ročaja ključna za celotni vtis, ki ga naredijo ti odpirači.
42 Tožeča stranka to presojo izpodbija. Najprej, odboru za pritožbe očita, da je storil napako pri presoji s tem, da je zadevna modela obravnaval izključno zložena, ne pa razprta oziroma v položaju, v katerem se odpirača uporabljata. Nato, trdi, da so pri uporabi orodja vidne razlike v ročaju, rezilu, spiralnem vijaku in dvojnem vzvodu. Tožeča stranka tako prilaga podrobno analizo zadevnih modelov, pri čemer trdi, da nimata enakih lastnosti in da torej dajeta različen celotni vtis, če se preučita razprta.
43 Na prvem mestu je treba poudariti, da očitek, da je odbor za pritožbe napačno analiziral splošni zunanji videz zadevnih modelov zgolj v zloženem položaju, temelji na napačnem razumevanju izpodbijane odločbe. Iz izpodbijane odločbe je namreč razvidno, da se je odbor za pritožbe mimogrede skliceval na točke od 21(a) do 24 izpodbijane odločbe glede zadevnega izdelka v zloženem položaju zgolj v podporo ugotovitvi neobstoja pomembnih razlik v konceptu ročajev zadevnih modelov, pri katerih so med drugim vidni enaki deli navoja in vzvoda, kadar sta zložena. Poleg tega je treba ugotoviti tudi, da je iz točke 5 izpodbijane odločbe razvidno, da je oddelek za ničnost ugotovil, da je presoja številnih podobnosti med zadevnima modeloma enaka, ne glede na to, ali sta orodji razprti ali zloženi. Tožeča stranka pred odborom za pritožbe te ugotovitve ni izpodbijala. Kadar odbor za pritožbe v celoti potrdi odločbo nižje instance UUNT, sta v skladu s sodno prakso ta odločba oddelka za ničnost in njena obrazložitev del okvira, v katerem je bila sprejeta izpodbijana odločba, to je okvira, ki ga tožeča stranka pozna in ki sodišču omogoča, da v celoti opravi nadzor zakonitosti nad utemeljenostjo presoje individualne narave zadevnega videza izdelka (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 6. oktobra 2011 v zadevi Industrias Francisco Ivars proti UUNT – Motive (Mehanski reduktor hitrosti), T‑246/10, neobjavljena v ZOdl., točka 20, in z dne 22. maja 2012 v zadevi Sport Eybl & Sports Experts proti UUNT – Seven (SEVEN SUMMITS), T‑179/11, točka 50). Ugotoviti je torej treba, da je odbor za pritožbe pri presoji podobnosti med zadevnima modeloma v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, po vzoru oddelka za ničnost upošteval orodje v razprtem in zloženem položaju.
44 V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da je dolžina ročaja izpodbijanega modela le nekoliko krajša od dolžine prejšnjega modela in da ni mogoče ugotoviti pomembnih razlik glede celotnih dolžin ter razmerij in razporeditve različnih delov okoli ročaja zadevnih modelov ne glede na to, ali sta razprta ali zložena. Te ugotovitve tudi ni mogoče izpodbiti z neposredno primerjavo vzorcev dejanskih izdelkov iz spisa UUNT, ki je bil predložen Splošnemu sodišču, kot to predlaga tožeča stranka.
45 Poleg tega, če bi bilo treba, kot trdi tožeča stranka, upoštevati izključno celotni vtis modelov na seznanjenega uporabnika, ko uporablja zadevni izdelek, torej ko naj bi bil ta v razprtem položaju, je treba ugotoviti, da uporabnik izdelek med uporabo, ki se začne z razprtjem odpirača za steklenice, vedno drži v roki. Za presojo celotnega vtisa, ki ga naredita zadevna modela, je torej treba ugotoviti, da bo seznanjeni uporabnik pri uporabi odpiračev, ki ustrezajo zadevnima modeloma, v skladu z njihovim namenom vedno videl zelo majhen del odpiračev, in sicer v bistvu dvojni vzvod in vanj vgrajeni odstranjevalec kovinskih pokrovcev ter rezilce in spiralni vijak. V tem primeru podrobnosti izdelkov, ki jih navaja tožeča stranka in ki jih predstavljata zadevna modela, navedeni uporabnik zaradi načina uporabe v praksi torej ne bo videl, tako da bodo le malo vplivale na to, kako bo ta uporabnik zaznal navedena modela (glej v tem smislu zgoraj v točki 24 navedeno sodbo Ohišje zapestne ure, točki 133 in 134).
46 V teh okoliščinah in ob upoštevanju tega, da mora presoja v skladu s sodno prakso zajeti celotni vtis, ki ga model naredi na seznanjenega uporabnika, pri čemer je treba upoštevati način uporabe izdelka, ki ga navedeni model predstavlja (glej v tem smislu zgoraj v točki 23 navedeno sodbo Komunikacijska naprava, točka 66, in v točki 29 navedeno sodbo Ura, pritrjena na trak, točka 78), odboru za pritožbe glede na lastnosti odpiračev za steklenice z vzvodom, ki sta namenoma zasnovana tako, da sta zložljiva, ni mogoče očitati, da je upošteval tudi vtis, ki ga zadevna modela naredita na seznanjenega uporabnika, ko sta odpirača zložena. Poleg tega je iz spisa UUNT, ki je bil predložen Splošnemu sodišču, razvidno, da so zadevni izdelki v zadevnem industrijskem sektorju načeloma, včasih pa izključno, predstavljeni v zloženem položaju, ki je običajno osnovni položaj vsakega odpirača za steklenice z vzvodom. Splošno obliko modela odpirača je torej mogoče ugotoviti v tem položaju.
47 Na drugem mestu je treba poudariti, da so razlike med zadevnima modeloma, ki jih navaja tožeča stranka in ki zahtevajo presojo izdelkov, ki jih modela predstavljata, v razprtem položaju neupoštevne ali zanemarljive. Enako velja za funkcionalne podrobnosti, ki jih navaja tožeča stranka, ki niso dovolj izrazite, da bi vplivale na celotni vtis navedenih modelov.
48 Prvič, glede ročaja je res, kot v točki 24 izpodbijane odločbe navaja tudi odbor za pritožbe, da obstaja razlika med zadevnima modeloma med drugim v konceptu njune notranje površine, ki je pri prejšnjem pokrita z luknjicami, pri izpodbijanem pa gladka. Vendar ta razlika ni posebno poudarjena, ker je krivina izdelka, ki ga predstavlja izpodbijani model, zelo podobna krivini izdelka, ki ga predstavlja prejšnji, čeprav je manj poudarjena, in ker je postavitev različnih elementov okrog ročaja pri zadevnih modelih enaka, pri čemer je enak tudi del teh elementov, ki ostane viden, ko je ročaj zložen. Zato je treba ugotoviti, da nekoliko drugačen koncept ročaja izpodbijanega modela, kot je pravilno navedel odbor za pritožbe, ne more odtehtati ugotovljenih podobnosti in torej ni zadosten, da bi zaradi njega navedeni model imel individualno naravo.
49 Drugič, glede rezilca je treba najprej, v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, ugotoviti, da iz primerjave zadevnih modelov ni razvidno, da je rezilce prejšnjega modela v bistvenem manjše, manj vidno ali drugačne oblike kot rezilce izpodbijanega modela. Nato, glede ostrega dela rezila zadošča poudariti, da iz fotografij prejšnjega modela ni jasno razvidno, da je rezilo, ki ga ta model predstavlja, gladko ali vsekakor nenazobčano. Vendar, če se, kot predlaga tožeča stranka, opravi primerjava vzorcev dejanskih izdelkov, ki jih je ta stranka priložila spisu UUNT, ki je bil predložen Splošnemu sodišču, je iz nje razvidno, da rezilce prejšnjega modela nikakor ni gladko, ampak je tako kot rezilce izpodbijanega modela na ostrem delu lateralno nazobčano. Med reziloma izdelkov, ki ju predstavljata zadevna modela, nikakor ni mogoče ugotoviti nobene pomembne razlike.
50 Tretjič, glede spiralnih vijakov izdelkov, ki ju predstavljata zadevna modela, tožeča stranka trdi, da sta različnih barv in izdelana iz različnih materialov ali z njimi prevlečena. Tožeča stranka trdi, da so razlike razvidne tudi iz primerjave vzorcev dejanskih izdelkov, ki jih je priložila k spisu UUNT, predloženemu Splošnemu sodišču. V zvezi s tem je treba poudariti, da to, da je vijak izpodbijanega modela črn, vijak prejšnjega pa naj bi bil bel, ni bistveno, saj glede izpodbijanega modela ni bila uveljavljena nobena barva (glej v tem smislu zgoraj v točki 29 navedeno sodbo Ura, pritrjena na trak, točka 82). Vsekakor je treba v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, ugotoviti, da je iz primerjave vzorcev dejanskih izdelkov razvidno, da je barva vijakov izdelka, ki ustreza izpodbijanemu modelu, in izdelka, ki ustreza prejšnjemu modelu, črna. Enako velja za material, iz katerega sta vijaka izdelana ali s katerim sta prevlečena.
51 Četrtič, glede dvojnega vzvoda je treba ugotoviti, da razlike med zarezama za podporo, ki jih navaja tožeča stranka, niso jasno razvidne iz primerjave fotografij zadevnih modelov. Vsekakor so tako majhne, da bi jih bilo mogoče odkriti le z zelo podrobnim in temeljitim tehničnim pregledom dejanskih izdelkov, ki ni pregled, kot je bilo navedeno v točki 22 zgoraj, ki ga opravi seznanjeni uporabnik. Glede razlike v videzu površine vzvodov, ki naj bi bila gladka pri izpodbijanem modelu in izžlebljena pri prejšnjem, je treba poudariti, da neobstoj žlebičev v izpodbijanem modelu ne more pomembno vplivati na celotni vtis na seznanjenega uporabnika in sam po sebi ne zadošča za to, da bi imel navedeni model individualno naravo.
52 Petič, glede nevšečnosti ali problemov pri uporabi ročaja, nožička, vijaka in dvojnega vzvoda prejšnjega modela, ki naj bi bili odpravljeni s konceptom izpodbijanega modela, je treba poudariti, da taki problemi in nevšečnosti, tudi če so dokazani, niso upoštevni kot dokaz individualne narave izpodbijanega modela. Individualna narava videza izdelka se v skladu s členom 6 Uredbe št. 6/2002 namreč presoja na podlagi primerjave celotnega vtisa, ki ga primerjani videzi izdelkov naredijo na seznanjenega uporabnika, pri čemer se upošteva stopnja oblikovalčeve svobode. Merilo, ki ga navaja tožeča stranka, nevšečnosti ali različnih težav pri uporabi prejšnjega modela, ki naj bi bile odpravljene pri izpodbijanem modelu, ne spada med merila, ki jih je mogoče upoštevati pri presoji individualne narave videza izdelka. Poleg tega, kot je razvidno iz členov 1 in 3 Uredbe št. 6/2002, je namen prava modelov varstvo videza izdelka, ne pa koncepta sprememb njegove uporabe ali delovanja. Nazadnje, vsekakor je treba ugotoviti, da tožeča stranka svojih trditev ni podprla in da v obravnavanem primeru iz preproste primerjave izdelkov, ki jih predstavljata zadevna modela, ni mogoče ugotoviti ničesar glede kakovosti njune uporabe ali delovanja.
53 Druge razlike, ki jih navaja tožeča stranka in ki se nanašajo na nekatere lastnosti operativnih delov ročaja, rezilca, odstranjevalca kovinskih pokrovcev, področja, kjer je pritrjena spirala, in tako imenovanega področja za odpiranje, so nepomembne za celotni vtis, ki ga naredita zadevna modela. Te razlike namreč niso dovolj očitne za razlikovanje med dvema orodjema v vtisu, ki ga naredita na seznanjenega uporabnika, ki bo, kot je bilo pojasnjeno v točko 22 zgoraj, pregled opravil le z določeno mero natančnosti.
54 Odbor za pritožbe torej ni storil napake s tem, da je v točki 26 izpodbijane odločbe navedel, da izpodbijani model in prejšnji model ne naredita različnega celotnega vtisa na seznanjenega uporabnika, in ugotovil, da izpodbijani model nima individualne narave v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002.
55 Glede na zgoraj navedene ugotovitve je treba tožbo v celoti zavrniti.
Stroški
56 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni.
57 Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi UUNT in intervenientke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. El Hogar Perfecto del Siglo XXI, SL, se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 21. novembra 2013.
Podpisi