Združeni zadevi C‑807/18 in C‑39/19
Telenor Magyarország Zrt.
proti
Nemzeti Média‑ és Hírközlési Hatóság Elnöke
(Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je vložilo Fővárosi Törvényszék)
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 15. septembra 2020
„Predhodno odločanje – Elektronske komunikacije – Uredba (EU) 2015/2120 – Člen 3 – Dostop do odprtega interneta – Člen 3(1) – Pravice končnih uporabnikov – Pravica do dostopa do aplikacij in storitev ter do njihove uporabe – Pravica do zagotavljanja aplikacij in storitev – Člen 3(2) – Prepoved sporazumov in poslovnih praks, s katerimi se omejuje uveljavljanje pravic končnih uporabnikov – Pojmi ,sporazumi‘, ,poslovne prakse‘, ,končni uporabniki‘ in ,potrošniki‘ – Ocena obstoja omejitve uveljavljanja pravic končnih uporabnikov – Pravila za izvajanje – Člen 3(3) – Obveznost enake in nediskriminatorne obravnave prometa – Možnost uvedbe ukrepov za razumno upravljanje prometa – Prepoved ukrepov onemogočanja in upočasnjevanja prometa – Izjeme – Poslovne prakse, pri katerih se ponudijo paketi, s katerimi je določeno, da stranke, ki jih naročijo, kupijo pavšal, ki jim daje pravico, da brez omejitev uporabljajo določeno količino podatkov, ne da bi se odštela uporaba nekaterih posebnih aplikacij in storitev, ki so zajete z ,ničelno tarifo‘, in da lahko po porabi te količine podatkov še naprej brez omejitev uporabljajo te posebne aplikacije in storitve, medtem ko se za preostale aplikacije in storitve uporabijo ukrepi onemogočanja ali upočasnjevanja prometa“
1. Približevanje zakonodaj – Sektor za telekomunikacije – Elektronska komunikacijska omrežja in storitve – Ukrepi v zvezi z dostopom do odprtega interneta – Uredba 2015/2120 – Pravice končnih uporabnikov – Prepoved sporazumov in poslovnih praks, s katerimi se omejuje uveljavljanje teh pravic – Ponudnik storitev dostopa do interneta, ki ponuja pakete s prednostnim dostopom do nekaterih posebnih aplikacij in storitev – Uporaba „ničelne tarife“ za te posebne aplikacije in storitve – Uporaba ukrepov onemogočanja ali upočasnjevanja prometa, povezanega z uporabo preostalih razpoložljivih aplikacij in storitev, s strani ponudnika po uporabi kupljene količine podatkov – Nedopustnost
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2015/2120, člen 3(1) in (2))
(Glej točke od 27 do 46 in 54 ter izrek.)
2. Približevanje zakonodaj – Sektor za telekomunikacije – Elektronska komunikacijska omrežja in storitve – Ukrepi v zvezi z dostopom do odprtega interneta – Uredba 2015/2120 – Obveznosti ponudnika storitev dostopa do interneta – Enaka in nediskriminatorna obravnava prometa – Ponudnik storitev dostopa do interneta, ki ponuja pakete s prednostnim dostopom do nekaterih posebnih aplikacij in storitev – Uporaba „ničelne tarife“ za te posebne aplikacije in storitve – Uporaba ukrepov onemogočanja ali upočasnjevanja prometa, povezanega z uporabo preostalih razpoložljivih aplikacij in storitev, s strani ponudnika po uporabi kupljene količine podatkov – Nedopustnost
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2015/2120, člen 3(3))
(Glej točke od 47 do 54 in izrek.)
Povzetek
Sodišče prvič razlaga uredbo Unije, s katero je uvedena „internetna nevtralnost“
Zahtevi po varstvu pravic uporabnikov interneta in po nediskriminatorni obravnavi prometa iz člena 3 te uredbe nasprotujeta temu, da bi ponudnik dostopa do interneta dajal prednost nekaterim aplikacijam in storitvam s ponudbami, pri katerih so te aplikacije in storitve upravičene do „ničelne tarife“, za uporabo preostalih aplikacij in storitev pa veljajo ukrepi onemogočanja ali upočasnjevanja
Družba Telenor s sedežem na Madžarskem med drugim zagotavlja storitve dostopa do interneta. Med storitvami, ki jih ponuja svojim strankam, sta paketa s prednostnim dostopom (tako imenovani paketi z „ničelno tarifo“), za katere je značilno, da se prenos podatkov v okviru nekaterih posebnih storitev in aplikacij ne odšteje v okviru porabe količine podatkov, ki so jo kupile stranke. Te stranke lahko po porabi te količine podatkov še naprej brez omejitev uporabljajo te posebne aplikacije in storitve, medtem ko se za preostale razpoložljive aplikacije in storitve uporabijo ukrepi onemogočanja ali upočasnjevanja prometa.
Madžarski urad za medije in komunikacije je, potem ko je začel postopka za preverjanje skladnosti teh dveh paketov z Uredbo 2015/2120 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta,(1) sprejel odločbi, v katerih je ugotovil, da se s tema paketoma ne spoštuje splošna obveznost enake in nediskriminatorne obravnave prometa, ki je določena v členu 3(3) te uredbe, in da mora družba Telenor s tem prenehati.
Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti, Madžarska), ki odloča o dveh tožbah zadnjenavedene družbe, je sklenilo Sodišču postaviti vprašanja za predhodno odločanje, da bi izvedelo, kako je treba razlagati odstavka 1 in 2 člena 3 Uredbe 2015/2120, ki zagotavljata nekatere pravice(2) končnih uporabnikov storitev dostopa do interneta in ki ponudnikom takšnih storitev prepovedujeta uvedbo sporazumov ali poslovnih praks, s katerimi se te pravice omejujejo, in odstavek 3 člena 3, ki določa splošno obveznost enake in nediskriminatorne obravnave prometa.
Sodišče, ki je odločalo v velikem senatu, je v sodbi z dne 15. septembra 2020 prvič razlagalo Uredbo 2015/2120, ki določa temeljno načelo odprtosti interneta (bolj pogovorno imenovana internetna nevtralnost).
Sodišče je na prvem mestu v zvezi s členom 3(2) Uredbe 2015/2120 v povezavi s členom 3(1) te uredbe ugotovilo, da iz drugo navedene določbe izhaja, da se lahko pravice, ki jih ta zagotavlja končnim uporabnikom storitev dostopa do interneta, uveljavljajo „prek storitve dostopa do interneta“, in da prvo navedena določba zahteva, da taka storitev ne vključuje omejevanja uveljavljanja teh pravic. Poleg tega iz člena 3(2) navedene uredbe izhaja, da morajo storitve nekega ponudnika dostopa do interneta glede na navedeno zahtevo oceniti nacionalni regulativni organi(3) pod nadzorom pristojnih nacionalnih sodišč ob upoštevanju sporazumov, ki jih je ta ponudnik sklenil s končnimi uporabniki, in poslovnih praks, ki jih izvaja navedeni ponudnik.
V tem okviru je Sodišče, potem ko je navedlo sklop splošnih pojasnil o pomenu pojmov „sporazumi“, „poslovne prakse“ in „končni uporabniki“(4) iz Uredbe 2015/2120, ugotovilo, da lahko sklenitev sporazumov, s katerimi neke stranke naročijo pakete, ki združujejo „ničelno tarifo“ in ukrepe onemogočanja ali upočasnjevanja prometa, povezanega z uporabo storitev in aplikacij, ki niso posebne aplikacije in storitve, zajete z „ničelno tarifo“, omeji uveljavljanje pravic končnih uporabnikov v smislu člena 3(2) te uredbe na znatnem delu trga. Taki paketi namreč lahko povečajo uporabo privilegiranih aplikacij in storitev ter soodnosno zmanjšajo uporabo preostalih razpoložljivih aplikacij in storitev glede na ukrepe, s katerimi ponudnik storitev dostopa do interneta to zadnjenavedeno uporabo tehnično oteži ali celo onemogoči. Prav tako velja, da čim večje je število strank, ki sklenejo take sporazume, tem bolj lahko skupni učinek teh sporazumov glede na njegov obseg povzroči znatno omejitev uveljavljanja pravic končnih uporabnikov ali celo poseže v bistvo teh pravic.
Sodišče je na drugem mestu v zvezi z razlago člena 3(3) Uredbe 2015/2120 navedlo, da se za ugotovitev nezdružljivosti s to določbo ne zahteva nobena ocena vpliva ukrepov onemogočanja ali upočasnjevanja prometa na uveljavljanje pravic končnih uporabnikov. Ta določba namreč ne zajema take zahteve za presojo spoštovanja splošne obveznosti enake in nediskriminatorne obravnave prometa iz te določbe. Poleg tega je Sodišče presodilo, da je treba za ukrepe onemogočanja ali upočasnjevanja prometa, ker ne temeljijo na objektivno različnih zahtevah glede tehnične kakovosti storitev za posamezno vrsto prometa, temveč na poslovnih razlogih, kot takšne šteti za nezdružljive z navedeno določbo.
Zato lahko paketi, kot sta paketa, ki sta bila predložena v nadzor predložitvenega sodišča, na splošno kršijo tako odstavek 2 člena 3 Uredbe 2015/2120 kot tudi odstavek 3 tega člena, pri čemer je pojasnjeno, da jih lahko pristojni nacionalni organi in sodišča takoj preučijo glede na drugo od teh določb.