Tožba, vložena 16. septembra 2009 - Centraal bureau voor de statistiek proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva T-361/09)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Centraal bureau voor de statistiek (Haag, Nizozemska) (zastopnik: R. van den Tweel, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Odločba Komisije z dne 7. julija 2009, ESTAT/E-1/ME/ykl/eb D(2009) 10188, v zvezi s končnim plačilom prispevka k stroškom, nastalim glede strukturnih raziskovanj za leto 2005, v znesku 546.818,77 EUR naj se razglasi za nično;

podredno, Komisiji naj se naloži plačilo 38.295,55 EUR skupaj z obrestmi od 45. dne po sprejetju Odločbe z dne 7. julija 2009 do dejanskega plačila tega zneska;

v vsakem primeru naj se Komisiji naloži plačilo stroškov postopkov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka zatrjuje, da izpodbijana odločba ni v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 571/88 z dne 29. februarja 1988 o organizaciji statističnih raziskovanj Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev v obdobju 1988 in 1997 (UL L 56, str. 1, kakor je bila spremenjena), s sporazumom, sklenjenim med tožečo stranko in Komisijo v zvezi s prispevkom Skupnosti k stroškom za strukturna raziskovanja za leto 2005 na Nizozemskem (pogodba št. 62102.2005.001-2005.055) ter z načeli pravne varnosti, varstva legitimnih pričakovanj in obveznosti obrazložitve. V vsakem primeru naj v odločbi plačilo, do katerega je tožeča stranka upravičena, ne bi bil pravilno določen.

Tožeča stranka s prvim tožbenim razlogom trdi, da ji Komisija neupravičeno ni odobrila nobenega plačila na podlagi člena 14(1) Uredbe št. 571/88 in namesto tega skušala tožeči stranki naložiti, naj predloži podrobnejšo utemeljitev za nastale stroške, ne le število raziskanih gospodarstev. Ker je v členu 14 Uredbe izrecno navedeno določeno plačilo na raziskano gospodarstvo, do največ 700.000 EUR, bi bila poleg tega vsaka druga razlaga v nasprotju z načeloma varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti.

Tožeča stranka z drugim tožbenim razlogom zatrjuje, da člen II.14.3 sporazuma med tožečo stranko in Komisijo ne velja za stroške, zaračunane ministrstvu za kmetijstvo. Komisija teh stroškov neupravičeno ni upoštevala v celoti kot dejansko nastale, neposredne stroške, upravičene do subvencije. V vsakem primeru naj Komisija svoje odločbe ne bi ustrezno obrazložila.

Tožeča stranka nazadnje, podredno, trdi, da če bi se člen II.14.3 sporazuma dejansko uporabil, stroški, upravičeni do subvencije, niso bili pravilno izračunani oziroma razumljivi brez nadaljnjih obrazložitev, ker naj bi Komisija pri izračunavanju veljavnih urnih postavk napačno upoštevala posredne produktivne ure. Obrazložitev Komisije naj ne bi bila jasno in nedvoumno izražena v izpodbijani odločbi, pri sprejetju katere je bila zato v vsakem primeru kršena obveznost obrazložitve.

____________