Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Augstākā tiesa (Senāts) (Latvija) 9. marca 2021 — SIA Ogres HES/Sabiedrisko pakalpojumu regulēšanas komisija, Ekonomikas ministrija, Finanšu ministrija

(Zadeva C-152/21)

Jezik postopka: latvijščina

Predložitveno sodišče

Augstākā tiesa (Senāts)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji in pritožnik z nasprotno pritožbo v pritožbenem postopku: SIA Ogres HES

Tožena stranka v postopku na prvi stopnji in pritožnik v pritožbenem postopku: Sabiedrisko pakalpojumu regulēšanas komisija

Drugi stranki v postopku: Ekonomikas ministrija, Finanšu ministrija

Vprašanja za predhodno odločanje

1)    Ali obveznost javnega operaterja, da električno energijo odkupuje od proizvajalcev, ki za proizvodnjo električne energije uporabljajo obnovljive vire energije, po ceni, ki je višja od tržne cene, pri čemer se to plačilo prenese na končne odjemalce sorazmerno z njihovo porabo, predstavlja državno intervencijo ali intervencijo iz državnih sredstev v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije?

2)    Ali je treba pojem „liberalizacije trga z električno energijo“ razlagati v smislu, da se šteje, da je že prišlo do liberalizacije, ko so podani nekateri elementi proste trgovine, kot so na primer pogodbe, ki jih javni operater sklene z dobavitelji iz drugih držav članic? Ali se lahko šteje, da liberalizacija trga z električno energijo nastopi v trenutku, ko zakonodaja delu uporabnikov električne energije (na primer uporabnikom električne energije, priključenim na prenosno omrežje, ali negospodinjskim uporabnikom električne energije, priključenim na distribucijsko omrežje) podeli pravico zamenjati distributerja električne energije? Kakšen vpliv ima razvoj zakonodajne ureditve trga z električno energijo v Latviji na presojo pomoči, dodeljenih proizvajalcem električne energije, glede na člen 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v zvezi z odgovorom na prvo vprašanje), zlasti položaj pred letom 2007?

3)    Če iz odgovora na prvo in drugo vprašanje očitno izhaja, da pomoč, dodeljena proizvajalcem električne energije, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ali dejstvo, da tožeča stranka trenutno deluje na liberaliziranem trgu električne energije in da ji izplačilo odškodnine trenutno daje prednost pred drugimi akterji, ki so prisotni na zadevnem trgu, pomeni, da je treba odškodnino za škodo šteti za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije?

4)    Če iz odgovora na prvo in drugo vprašanje očitno izhaja, da pomoč, dodeljena proizvajalcem električne energije, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ali je treba v okviru nadzora državnih pomoči iz te določbe šteti, da zahtevek tožeče stranke za povrnitev škode, utrpele zaradi nepopolne izpolnitve zakonske obveznosti do višjega plačila za proizvedeno električno energijo, pomeni zahtevo za novo državno pomoč ali pa zahtevo za plačilo do takrat še neizplačanega dela državne pomoči?

5)    Če je odgovor na četrto vprašanje za predhodno odločanje, da je treba odškodninski zahtevek glede na pretekle okoliščine presojati kot zahtevo za plačilo do takrat še neizplačanega dela državne pomoči, ali iz člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije izhaja, da je treba sedaj za odločitev o izplačilu te državne pomoči analizirati trenutne tržne razmere in upoštevati sedaj veljavne predpise (vključno s trenutno veljavnimi omejitvami za preprečevanje prekomernih nadomestil)?

6)    Ali je za razlago člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije pomembno, da so vetrne elektrarne za razliko od hidroelektrarn v preteklosti prejele pomoč v celoti?

7)    Ali je za razlago člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije pomembno, da le en del hidroelektrarn, ki so prejele delno pomoč, sedaj prejme odškodnino?

8)    Ali je treba člena 3(2) in 7(1) Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis1 , razlagati tako, da se glede na to, da znesek sporne pomoči v obravnavanem primeru ne presega praga pomoči de minimis, šteje, da ta pomoč izpolnjuje merila določena za pomoči de minimis? Ali je treba člen 5(2) Uredbe št. 1407/2013 razlagati tako, da lahko v obravnavanem primeru ob upoštevanju pogojev za preprečitev prekomernega nadomestila, navedenih v Sklepu Komisije SA.43140, opredelitev odškodnine za utrpelo škodo kot pomoč de minimis privede do nesprejemljive kumulacije?

9)    Če se v obravnavani zadevi šteje, da je bila dodeljena/izplačana državna pomoč, ali je treba člen 1(b) in (c) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije2 razlagati tako, da iz okoliščin, kot so te v obravnavanem primeru, izhaja, da gre za novo državno pomoč in ne za veljavno državno pomoč?

10)    Če je odgovor na deveto vprašanje pritrdilen, ali je treba pri presoji združljivosti položaja tožeče stranke s pomočmi, ki se štejejo za veljavne pomoči v smislu člena 1(b)(iv) Uredbe št. 2015/1589, kot začetek teka zastaralnega roka v smislu člena 17(2) Uredbe št. 2015/1589 upoštevati le datum, ko je bilo izplačilo pomoči dejansko izvršeno?

11)    Če se šteje, da je bila dodeljena/izplačana državna pomoč, ali je treba člen 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 2(1) in 3 Uredbe št. 2015/1589 razlagati tako, da se postopek priglasitve državne pomoči, kakršen je ta v tej zadevi, šteje za ustreznega, če nacionalno sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku za povračilo utrpele škodo pod pogojem pridobitve sklepa Komisije, s katerim se pomoč odobri, in odredi ministrstvu za gospodarstvo, da Komisiji v roku dveh mesecev od dneva izdaje sodbe predloži ustrezno izjavo o pomoči trgovinski dejavnosti?

12)    Ali je za razlago člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije pomembno dejstvo, da se odškodnina za utrpelo škodo zahteva od organa javnega sektorja (komisije za regulacijo javnih služb), ki v preteklosti ni bil dolžan kriti navedenih stroškov, kot tudi dejstvo, da proračun tega organa sestavljajo državne pristojbine, ki jih plačujejo izvajalci javnih storitev iz reguliranih sektorjev, in ki morajo biti namenjene izključno regulativni dejavnosti?

13)    Ali je ureditev odškodnin, kakršna je ta v obravnavani zadevi, združljiva z načeli prava Unije, ki se uporabljajo za regulirane sektorje, zlasti s členom 12 in uvodno izjavo 30 Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi)3 , kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 20094 ?

____________

1 UL 2013, L 352, str. 1.

2 UL 2015, L 248, str. 9.

3 UL 2002, L 108, str. 21.

4 Direktiva 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembi direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (UL 2009, L 337, str. 37).