SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 14. marca 2018(*)
„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi, sprejeti proti Severni Koreji z namenom preprečevanja razširjanja jedrskega orožja – Seznam oseb in subjektov, za katere se uporablja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Uvrstitev imena tožečih strank – Dokaz utemeljenosti uvrstitve na seznam – Obveznost obrazložitve“
V združenih zadevah T‑533/15 in T‑264/16,
Il-Su Kim, stanujoč v Pjongjangu (Severna Koreja), in druge tožeče stranke, katerih imena so navedena v prilogi(1), ki jih zastopajo M. Lester, S. Midwinter, QC, T. Brentnall in A. Stevenson, solicitors,
tožeče stranke v zadevi T‑533/15,
Korea National Insurance Corporation s sedežem v Pjongjangu, ki jo zastopajo M. Lester, S. Midwinter, T. Brentnall in A. Stevenson,
tožeča stranka v zadevi T‑264/16,
proti
Svetu Evropske unije, ki sta ga sprva zastopala A. de Elera-San Miguel Hurtado in A. Vitro, nato A. Vitro in F. Naert, agenti,
in
Evropski komisiji, ki so jo v zadevi T‑533/15 zastopali L. Havas, S. Bartelt in D. Gauci, agenti, ter v zadevi T‑264/16 L. Havas in S. Bartelt, agenta, nato pa v zadevi T‑533/15 L. Havas in D. Gauci, agenta, ter v zadevi T‑264/16 L. Havas, agent
toženi stranki,
ob intervenciji
Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, ki ga je sprva zastopala V. Kaye, nato S. Brandon in C. Crane ter nazadnje S. Brandon, agenti,
intervenientka v zadevi T‑533/15,
zaradi – v zadevi T‑533/15 – tožbe na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta (SZVP) 2015/1066 z dne 2. julija 2015 o spremembi Sklepa 2013/183/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (UL 2015, L 174, str. 25), Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1062 z dne 2. julija 2015 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 329/2007 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (UL 2015, L 174, str. 16), Sklepa Sveta (SZVP) 2016/475 z dne 31. marca 2016 o spremembi Sklepa 2013/183/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (UL 2016, L 85 str. 34), Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/659 z dne 27. aprila 2016 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 329/2007 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (UL 2016, L 114, str. 9), Sklepa Sveta (SZVP) 2016/849 z dne 27. maja 2016 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Sklepa 2013/183/SZVP (UL 2016, L 141, str. 79) in vseh izvedbenih uredb Sveta v zvezi s tem v delu, v katerem se ti akti nanašajo na tožeče stranke, ter – v zadevi T‑264/16 – tožbe na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa 2016/475, Izvedbene uredbe 2016/659, Sklepa 2016/849 in vseh izvedbenih uredb Sveta v zvezi s tem v delu, v katerem se nanašajo na tožečo stranko,
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi S. Frimodt Nielsen, predsednik, V. Kreuschitz, sodnik, in N. Półtorak (poročevalka), sodnica,
sodna tajnica: C. Heeren, administratorka,
na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne 4. maja 2017,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka v zadevi T‑264/16, Korea National Insurance Corporation (v nadaljevanju: KNIC), je severnokorejsko podjetje, ki deluje na področju zavarovanj.
2 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15, Kim Il‑Su in druge tožeče stranke, katerih imena so navedena v prilogi, so bile povezane z družbo KNIC ali z eno od njenih podružnic.
Omejevalni ukrepi, uvedeni proti Demokratični ljudski republiki Koreji
3 Obravnavani zadevi se nanašata na omejevalne ukrepe, uvedene za izvajanje pritiska na Demokratično ljudsko republiko Korejo, da bi ta prenehala dejavnosti širjenja jedrskega orožja.
4 Te dejavnosti je Varnostni svet Združenih narodov (v nadaljevanju: VSZN) opredelil za grožnjo mednarodnemu miru in varnosti v več resolucijah, zlasti resolucijah 1695 (2006), 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013) in 2094 (2013).
5 Svet Evropske unije je 20. novembra 2006 na podlagi člena 15 PEU sprejel Skupno stališče 2006/795/SZVP o omejitvenih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (UL 2006, L 322, str. 32), da bi med drugim uveljavil resoluciji VSZN 1695 (2006) in 1718 (2006). Člena 1 in 2 tega stališča sta v bistvu prepovedovala neposredno ali posredno dobavo, prodajo ali prenos nekaterih tehnologij in luksuznega blaga v Severno Korejo s strani državljanov držav članic oziroma preko ozemlja držav članic ali z njega. V skladu s členom 3 tega akta države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev vstopa na svoja ozemlja ali tranzita preko njih osebam in njihovim družinskim članom, naštetim v Prilogi k Skupnemu stališču 2006/795, ki so po mnenju Odbora za sankcije ali VSZN odgovorne, vključno zaradi njihove podpore in spodbujanja, za politike Demokratične ljudske republike Koreje glede programov, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki in drugim orožjem za množično uničevanje. Nazadnje, člen 4 tega stališča je določal zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, ki pripadajo, so v lasti, z njimi razpolagajo ali jih neposredno ali posredno nadzorujejo osebe in subjekti, ki so po mnenju Odbora za sankcije ali VSZN vpleteni v programe Demokratične ljudske republike Koreje, povezane z jedrskim orožjem ali drugim orožjem za množično uničevanje, in programe, povezane z balističnimi izstrelki, ali te programe, tudi z nezakonitimi sredstvi, podpirajo, ali osebe ali subjekti, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih.
6 Ker je bilo za izvedbo nekaterih ukrepov, predvidenih v Skupnem stališču 2006/795, potrebno ravnanje Evropske skupnosti, je Svet na podlagi členov 60 in 301 ES 27. marca 2007 sprejel Uredbo (ES) št. 329/2007 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (UL 2007, L 88, str. 1), katere vsebina je bila v bistvu enaka vsebini navedenega skupnega stališča.
7 Svet je 27. julija 2009 na podlagi člena 15 PEU sprejel Skupno stališče 2009/573/SZVP o spremembi Skupnega stališča 2006/795 (UL 2009, L 197, str. 111).Na eni strani je bil namen tega akta uveljaviti Resolucijo VSZN 1874 (2009). Na drugi strani je ta akt določal razširitev področja uporabe ukrepov, navedenih zgoraj v točki 5. Zlasti je iz uvodnih izjav 13 in 14 tega akta razvidno, da bi morale omejitve vstopa veljati tudi za osebe, ki jih je določila Evropska unija, ter da bi morala zamrznitev sredstev ali gospodarskih virov veljati tudi za osebe in subjekte, ki jih je določila Unija. Člena 3 in 4 Skupnega stališča 2006/795 sta bila zato spremenjena. Poleg tega je iz teh določb v povezavi s členom 1, točka 8, Skupnega stališča 2009/573 razvidno, da je seznam oseb iz Priloge I k temu aktu sestavil Odbor za sankcije ali VSZN, seznam oseb iz prilog II in III k navedenemu aktu pa je sestavil Svet. Svet je 22. decembra 2009 na podlagi člena 29 PEU sprejel Sklep 2009/1002/SZVP o spremembi Skupnega stališča 2006/795 (UL 2009, L 346, str. 47). Ta sklep je med drugim spremenil prilogi II in III k Skupnemu stališču 2006/795.
8 Posledično je Svet na podlagi člena 215(2) PDEU 22. decembra 2009 sprejel Uredbo (EU) št. 1283/2009 o spremembah Uredbe št. 329/2007 (UL 2009, L 346, str. 1).
9 Svet je 22. decembra 2010 na podlagi člena 29 PEU sprejel Sklep 2010/800/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Skupnega stališča 2006/795 (UL 2010, L 341, str. 32). Čeprav so bile določbe tega akta v bistvu enake določbam Skupnega stališča 2006/795, je bil njihov namen v sezname, navedene v Prilogi, vključiti tudi imena drugih oseb in subjektov, ki jih je opredelil Svet in za katere bi morali veljati omejevalni ukrepi, ter spremeniti postopek za spremembo prilog I in II k temu sklepu, da bi bile osebe in subjekti, ki so uvrščeni na seznam, obveščene o razlogih za njihovo uvrstitev na seznam, kar bi jim dalo možnost, da predložijo pripombe, Svet pa bi lahko, kadar bi bile predložene pripombe ali tehtni novi dokazi, ob upoštevanju teh pripomb preučil svojo odločitev in o tem ustrezno obvestil zadevno osebo ali subjekt.
10 Zato je Evropska komisija istega dne sprejela Uredbo (EU) št. 1251/2010 o spremembi Uredbe št. 329/2007 (UL 2010, L 341, str. 15).
Omejevalni ukrepi, uvedeni proti tožečim strankam
11 Svet je 22. aprila 2013 na podlagi člena 29 PEU sprejel Sklep 2013/183/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Sklepa 2010/800 (UL 2013, L 111, str. 52). Namen tega akta je bil zlasti upoštevati določbe Resolucije VSZN 2094 (2013).
12 V skladu s členom 15(1)(b)(ii) Sklepa 2013/183 se zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki neposredno ali posredno pripadajo, so v lasti ali jih posedujejo ali nadzirajo osebe in subjekti, ki „zagotavljajo finančne storitve ali prenos kakršnega koli finančnega ali drugega premoženja ali virov, ki bi lahko prispevali k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, na ozemlje držav članic, prek ali z njega ali v katerega so vključeni državljani držav članic ali subjekti, ustanovljeni v skladu z zakonodajo držav članic, ali osebe ali finančne institucije na njihovem ozemlju, ali osebe ali subjekti, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali subjekti v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom“ (v nadaljevanju: merila za uvrstitev).
13 Iz člena 15 v povezavi s členi od 19 do 21 Sklepa 2013/183 je razvidno, da je seznam oseb, imenovanih v Prilogi I k temu aktu, sestavil Odbor za sankcije ali VSZN, seznam oseb, imenovanih v Prilogi II navedenega akta, pa je sestavil Svet.
14 Posledično je Svet 22. julija 2013 na podlagi člena 215 PDEU sprejel Uredbo (EU) št. 696/2013 o spremembi Uredbe št. 329/2007 (UL 2013, L 198, str. 22). Člen 6(2)(b) Uredbe št. 329/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 696/2013, je določal zamrznitev vseh sredstev in gospodarskih virov, ki pripadajo osebam, subjektom ali organom iz Priloge V, so v njihovi lasti ali jih te osebe, subjekti ali organi hranijo ali nadzirajo. Ta člen je natančneje določal, da Priloga V vključuje osebe, subjekte in organe, ki niso navedeni v Prilogi IV in za katere je Svet v skladu s členom 15(1)(b) Sklepa 2013/183 ugotovil, da „opravljajo finančne storitve ali omogočajo prenos kakršnega koli finančnega ali drugega premoženja ali gospodarskih virov, ki bi lahko pomagali Severni Koreji pri programih, povezanih z jedrskim orožjem, drugim orožjem za množično uničevanje ali balističnimi izstrelki, na ozemlje Unije, prek ali z njega, ali opravljajo takšne storitve oziroma omogočajo takšen prenos ob pomoči državljanov držav članic ali subjektov, ustanovljenih v skladu z zakoni držav članic, ali oseb ali finančnih institucij na ozemlju Unije, ali da so osebe, subjekti ali organi, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali osebe, subjekti ali organi v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom“.
15 Svet je 2. julija 2015 na podlagi člena 29 PEU sprejel Sklep (SZVP) 2015/1066 o spremembi Sklepa 2013/183 (UL 2015, L 174, str. 25) in posledično je Komisija istega dne sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1062 o spremembi Uredbe št. 329/2007 (UL 2015, L 174, str. 16) (v nadaljevanju skupaj: prva izpodbijana akta).
16 S Sklepom 2015/1066 so bila imena tožečih strank v zadevi T‑533/15 uvrščena na s strani Sveta sestavljeni seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, navedeni v Prilogi II, točka II A, k Sklepu 2013/183. Ta uvrstitev je temeljila na tej obrazložitvi (v nadaljevanju: prva obrazložitev glede tožečih strank v zadevi T‑533/15):
„Kim Il-Su – Rahlstedter Strasse 83a, 22149 Hamburg – Datum rojstva: 2.9.1965 – Kraj rojstva: Pjongjang, DLRK – Pooblaščeni predstavnik družbe z omejeno odgovornostjo KNIC GmbH, uvrščene na seznam EU, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
Kang Song-Nam – Rahlstedter Straße 83a, 22149 Hamburg – Datum rojstva: 5.7.1972 – Kraj rojstva: Pjongjang, DLRK – Pooblaščeni predstavnik družbe z omejeno odgovornostjo KNIC GmbH, uvrščene na seznam EU, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
Choe Chun-Sik – Rahlstedter Straße 83 a, 22149 Hamburg – Datum rojstva: 23.12.1963 – Kraj rojstva: Pjongjang, DLRK. – Št. potnega lista: 745132109, veljaven do: 12.2.2020 – Pooblaščeni predstavnik družbe z omejeno odgovornostjo KNIC GmbH, uvrščene na seznam EU, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
Sin Kyu-Nam – Datum rojstva: 12.9.1972 – Kraj rojstva: Pjongjang, DLRK. – Št. potnega lista: PO472132950 – Vodja oddelka na sedežu družbe KNIC v Pjongjangu in nekdanji pooblaščeni predstavnik družbe z omejeno odgovornostjo KNIC GmbH Hamburg. Deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
Pak Chun-San – Datum rojstva: 18.12.1953 – Kraj rojstva: Pjongan, DLRK – Št. potnega lista: PS472220097 – Vodja oddelka na sedežu družbe KNIC v Pjongjangu in nekdanji pooblaščeni predstavnik družbe z omejeno odgovornostjo KNIC GmbH Hamburg. Deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
So Tong Myong – Datum rojstva: 10.9.1956 – Izvršni direktor družbe z omejeno odgovornostjo KNIC GmbH Hamburg, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.“
17 Za uskladitev s spremembami Sklepa 2013/183 so bila imena tožečih strank v zadevi T‑533/15 uvrščena tudi v Prilogo V, točka C, k Uredbi št. 329/2007, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo 2015/1062, z obrazložitvijo, ki je bila v bistvu enaka obrazložitvi, navedeni zgoraj v točki 16.
18 Svet je 31. marca 2016 na podlagi člena 29 PEU sprejel Sklep (SZVP) 2016/475 o spremembi Sklepa 2013/183 (UL 2016, L 85, str. 34) in posledično je Komisija 27. aprila 2016 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2016/659 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 329/2007 (UL 2016, L 114, str. 9) (v nadaljevanju skupaj: druga izpodbijana akta).
19 S Sklepom 2016/475 je bilo ime družbe KNIC uvrščeno na s strani Sveta sestavljeni seznam subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ki je naveden v Prilogi II, točka II B, Sklepa 2013/183. Ta uvrstitev je bila obrazložena tako (v nadaljevanju: obrazložitev glede družbe KNIC):
„Korea National Insurance Corporation (KNIC) in njene podružnice (tudi Korea Foreign Insurance Company) – Haebangsan-dong, Centralno okrožje, Pjongjang, DLRK – Rahlstedter Strasse 83 a, 22149 Hamburg – Korea National Insurance Corporation of Alloway, Kidbrooke Park Road, Blackheath, London SE3 0LW – Družba Korea National Insurance Corporation (KNIC), družba v državni lasti in pod državnim nadzorom, ustvarja znaten prihodek iz zunanje menjave, ki bi lahko prispeval k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. Poleg tega je sedež družbe KNIC v Pjongjangu povezan z Uradom 39 Delavske stranke Koreje, ki je uvrščen na seznam.“
20 Z Uredbo št. 2016/659 je bilo ime družbe KNIC uvrščeno v Prilogo V, točka D, Uredbe št. 329/2007. Za uvrstitev imena družbe KNIC je bila v bistvu navedena enaka obrazložitev, kot je ta, navedena zgoraj v točki 19.
21 S Sklepom 2016/475 so bile navedbe glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 iz Priloge II, točka II A, Sklepa 2013/183 spremenjene tako (v nadaljevanju: druga obrazložitev glede tožečih strank v zadevi T‑533/15):
„Kim Il-Su – Datum rojstva: 2.9.1965 – Kraj rojstva: Pjongjang, DLRK – Vodja oddelka za pozavarovanja družbe Korea National Insurance Corporation (KNIC) na sedežu v Pjongjangu in nekdanji pooblaščeni glavni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
Kang Song-Sam – Datum rojstva: 5.7.1972 – Kraj rojstva: Pjongjang, DLRK – Nekdanji pooblaščeni predstavnik družbe Korea National Insurance Corporation (KNIC) v Hamburgu, ki še naprej deluje za ali v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
Choe Chun-Sik – Datum rojstva: 23.12.1963 – Kraj rojstva: Pjongjang, DLRK – Št. potnega lista: 745132109 – Veljaven do 12.2.2020 – Direktor oddelka za pozavarovanja družbe Korea National Insurance Corporation (KNIC) na sedežu v Pjongjangu, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
Sin Kyu-Nam – Datum rojstva: 12.9.1972 – Kraj rojstva: Pjongjang, DLRK – Št. potnega lista: PO472132950 – Direktor oddelka za pozavarovanja družbe Korea National Insurance Corporation (KNIC) na sedežu v Pjongjangu in nekdanji pooblaščeni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
Pak Chun-San – Datum rojstva: 18.12.1953 – Kraj rojstva: Pjongjang, DLRK – Št. potnega lista: PS472220097 – Direktor za pozavarovanja družbe Korea National Insurance Corporation (KNIC) na sedežu v Pjongjangu najmanj do decembra 2015 in nekdanji pooblaščeni glavni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu, ki še naprej deluje za ali v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
So Tong Myong – Datum rojstva: 10.9.1956 – Predsednik družbe Korea National Insurance Corporation (KNIC), ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.“
22 Za uskladitev s spremembami Sklepa 2013/183 so bile navedbe glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 iz Priloge V, točka C, k Uredbi št. 329/2007 spremenjene z Uredbo št. 2016/659. Te navedbe so bile v bistvu enake navedbam, navedenim zgoraj v točki 21.
23 Svet je 27. maja 2016 na podlagi člena 29 PEU sprejel Sklep (SZVP) 2016/849 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Sklepa 2013/183 (UL 2016, L 141, str. 79). Posledično je 27. maja 2016 Svet sprejel Uredbo (EU) 2016/841 o spremembi Uredbe št. 329/2007 (UL 2016, L 141, str. 36).
24 V Sklepu 2016/849 je Svet upoštevajoč Resolucijo VSZN 2270 (2016), sprejeto v odziv na jedrski poskus, ki ga je Demokratična ljudska republika Koreja izvedla 6. januarja 2016, odločil, da uvede nove omejevalne ukrepe.
25 Člen 27(1)(b) Sklepa 2016/849 določa (v nadaljevanju: spremenjena merila za uvrstitev):
„1. Vsa sredstva in gospodarski viri, ki neposredno ali posredno pripadajo, so v lasti ali jih posedujejo ali nadzirajo naslednje osebe in subjekti se zamrznejo:
[…]
(b) osebe in subjekti, ki niso zajeti v Prilogi I, kot so navedeni v Prilogi II, in ki: […]
(ii) zagotavljajo finančne storitve ali prenos kakršnega koli finančnega ali drugega premoženja ali virov, ki bi lahko prispevali k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, na ozemlje držav članic, prek ali z njega ali v katerega so vključeni državljani držav članic ali subjekti, ustanovljeni v skladu z zakonodajo držav članic, ali osebe ali finančne institucije na njihovem ozemlju, ali osebe ali subjekti, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali subjekti v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom“.
26 Iz člena 27 v povezavi s členi od 33 do 35 Sklepa 2016/849 je razvidno, da je seznam oseb, imenovanih v Prilogi I, sestavil Odbor za sankcije ali VSZN, seznam oseb, imenovanih v Prilogi II, pa je sestavil Svet.
27 Ime družbe KNIC je bilo vključeno na seznam subjektov, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, ki je naveden v Prilogi II, točka II B, Sklepa 2016/849. Za uvrstitev imena družbe KNIC je bila navedena obrazložitev, ki je v bistvu enaka obrazložitvi glede družbe KNIC iz Sklepa 2016/475, navedeni zgoraj v točki 19.
28 Imena tožečih strank v zadevi T‑533/15 so bila uvrščena na seznam oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, ki je naveden v Prilogi II, točka II A, Sklepa 2016/849. Za uvrstitev imen tožečih strank v zadevi T‑533/15 je bila navedena obrazložitev, ki je v bistvu enaka drugi obrazložitvi glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 iz Sklepa 2016/475, navedeni zgoraj v točki 21 (v nadaljevanju: tretja obrazložitev glede tožečih strank v zadevi T‑533/15).
Postopek in predlogi strank
29 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 so 11. septembra 2015 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile tožbo za razglasitev ničnosti prvih izpodbijanih aktov.
30 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 so v vlogi, ki so jo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile 30. novembra 2015, temu sodišču predlagale, naj ugodi njihovim predlogom in na podlagi člena 123 Poslovnika Splošnega sodišča izda zamudno sodbo, saj naj bi bila odgovora Sveta in Komisije na tožbo vložena po poteku roka za vložitev teh odgovorov.
31 Potem ko so jim bila v zvezi s tem postavljena vprašanja v okviru ukrepa procesnega vodstva na podlagi člena 89 Poslovnika, so tožeče stranke v zadevi T‑533/15 z dopisom z dne 24. marca 2016 predlog za ugoditev njihovim predlogom, kar zadeva Komisijo, umaknile.
32 S sklepom predsednika osmega senata Splošnega sodišča z dne 15. marca 2016 je bila Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska dovoljena intervencija v podporo predlogom Sveta in Komisije. Z dopisom z dne 27. aprila 2016 se je ta država članica odpovedala vložitvi intervencijske vloge.
33 Ker je bila sestava Splošnega sodišča spremenjena, je bila zadeva T‑533/15 dodeljena novi sodnici poročevalki.
34 Družba KNIC je 27. maja 2016 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča v zadevi T‑264/16 vložila tožbo za razglasitev ničnosti drugih izpodbijanih aktov.
35 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 so z vlogo, ki so jo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile 27. maja 2016, na podlagi člena 86 Poslovnika tožbo prilagodile, da bi se ta nanašala tudi na razglasitev ničnosti drugih izpodbijanih aktov v delu, v katerem se nanašata na njih.
36 Z vlogo, ki so jo tožeče stranke v zadevi T‑533/15 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile 3. junija 2016, so na podlagi člena 86 Poslovnika tožbo ponovno prilagodile, da bi se nanašala tudi na razglasitev ničnosti Sklepa 2016/849 v delu, v katerem se nanaša na njih, in „vseh izvedbenih uredb Sveta v zvezi s tem sklepom“.
37 Družba KNIC je z dopisom z dne 3. junija 2016 na podlagi člena 86 Poslovnika prilagodila tožbo v zadevi T‑264/16, da bi se ta nanašala tudi na razglasitev ničnosti Sklepa 2016/849 v delu, v katerem se nanaša nanjo, in „vseh izvedbenih uredb Sveta v zvezi s tem“.
38 Svet in Komisija sta v zadevi T‑533/15 z aktoma, vloženima v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 30. junija 2016, predložila stališči o prilagoditvah tožbe.
39 V teh stališčih sta Svet in Komisija predlagala prekinitev postopka v zadevi T‑533/15 in združitev z zadevo T‑264/16.
40 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 so z dopisom z dne 18. julija 2016 priznale obstoj povezave med zadevama T‑533/15 in T‑264/16, ki bi lahko upravičevala združitev navedenih zadev. Niso pa izrazile stališča o možnosti prekinitve postopka v zadevi T‑533/15.
41 Družba KNIC je z dopisom z dne 18. julija 2016 predložila svoje stališče o združitvi in morebitni prekinitvi postopka v zadevi T‑533/15.
42 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 so z dopisom z dne 21. julija 2016 predložile dodatne pripombe in priložile dopise, naslovljene na Svet, s katerimi so izpodbijale verodostojnost dokazov, na katerih sta temeljila prva izpodbijana akta.
43 Svet je z aktom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 16. avgusta 2016, predložil stališče o prilagoditvi tožbe v zadevi T‑264/16.
44 Predsednik osmega senata je s sklepom z dne 6. septembra 2016 odločil, da se postopek v zadevi T‑533/15 ne prekine.
45 Po spremembi sestave senatov Splošnega sodišča je bila sodnica poročevalka razporejena v tretji senat, ki sta mu bili zato dodeljeni obravnavani zadevi.
46 S sklepom predsednika tretjega senata z dne 9. marca 2017 sta bili zadevi združeni za ustni del postopka.
47 Stranke v zadevah T‑533/15 in T‑264/16 so bile 13. marca 2017 v okviru ukrepa procesnega vodstva na podlagi člena 89 Poslovnika povabljene, da izrazijo stališča o združitvi zadev za izdajo končne odločbe.
48 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 in družba KNIC (v nadaljevanju skupaj: tožeče stranke) so v dopisu z dne 20. marca 2017 navedle, da želijo, da se zadevi ne združita. V dopisih z dne 27. marca 2017 je Svet navedel, da se z združitvijo zadev za izdajo končne odločbe strinja, Komisija pa, da v zvezi s tem nima stališča.
49 Združeno kraljestvo se je z dopisom z dne 20. marca 2017 odpovedalo udeležbi na obravnavi.
50 Zadevi T‑533/15 in T‑264/16 sta bili z odločbo predsednika tretjega senata z dne 4. aprila 2017 združeni za izdajo končne odločbe.
51 Stranke so na obravnavi 4. maja 2017 ustno podale stališča in odgovorile na ustna vprašanja Splošnega sodišča.
52 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 Splošnemu sodišču predlagajo, naj:
– Sklep 2015/1066, Izvedbeno uredbo 2015/1062, Sklep 2016/475, Izvedbeno uredbo 2016/659, Sklep 2016/849 in vse izvedbene uredbe Sveta v zvezi z zadnjenavedenim sklepom v delu, v katerem se nanašajo na njih, razglasi za nične;
– Svetu in Komisiji naloži plačilo stroškov.
53 Družba KNIC v zadevi T‑264/16 Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– Sklep 2016/475, Izvedbeno uredbo 2016/659, Sklep 2016/849 in vse izvedbene uredbe Sveta v zvezi s tem v delu, v katerem se nanašajo nanjo, razglasi za nične;
– Svetu in Komisiji naloži plačilo stroškov.
54 Svet v združenih zadevah T‑533/15 in T‑264/16 Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbi zavrne;
– tožečim strankam naloži plačilo stroškov.
55 Komisija v združenih zadevah T‑533/15 in T‑264/16 Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbi zavrne;
– tožečim strankam naloži plačilo stroškov.
56 Na obravnavi so tožeče stranke v zadevi T‑533/15 na vprašanje Splošnega sodišča odgovorile, da izraz „vse izvedbene uredbe Sveta v zvezi s tem sklepom“ iz druge prilagoditve tožbe z dne 3. junija 2016 pomeni, da izpodbijajo le izrecno navedene akte, in ne ukrepov, povezanih s temi akti, kar je bilo zabeleženo v zapisniku obravnave.
57 Prav tako so na obravnavi tožeče stranke v zadevi T‑533/15 na vprašanje Splošnega sodišče umaknile predlog za ugoditev njihovim predlogom v zvezi s Svetom, kar je bilo zabeleženo v zapisniku obravnave.
58 Družba KNIC je v zadevi T‑264/16 na obravnavi navedla, da izraz „vse izvedbene uredbe Sveta v zvezi s tem“ iz prilagoditve tožbe z dne 3. junija 2016 pomeni, da se izpodbijajo le izrecno navedeni akti, in ne ukrepi, povezani s temi akti, kar je bilo zabeleženo v zapisniku obravnave.
Pravo
Postopkovne posledice razveljavitve in nadomestitve Sklepa 2013/183
59 Kot izhaja iz tožb tožečih strank, v zadevi T‑533/15 predlagajo razglasitev ničnosti Sklepov 2015/1066 in 2016/475, v zadevi T‑264/16 pa razglasitev ničnosti Sklepa 2016/475.
60 Kot je razvidno iz dejanskega stanja, je bil Sklep 2013/183 razveljavljen in nadomeščen s Sklepom 2016/849.
61 Tožeče stranke v obeh zadevah so 3. junija 2016 svoji tožbi prilagodile, da bi se nanašali tudi na razglasitev ničnosti Sklepa 2016/849 v delu, v katerem se ta nanaša na njih.
62 V zvezi s tem je treba navesti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso na področju tožb, vloženih zoper zaporedne ukrepe zamrznitve sredstev, tožeča stranka obdrži pravni interes za razglasitev ničnosti sklepa, s katerim so bili naloženi omejevalni ukrepi ter ki je bil razveljavljen in nadomeščen s poznejšim omejevalnim sklepom, ker razveljavitev akta institucije ne pomeni priznanja njegove nezakonitosti in ima učinek ex nunc, v nasprotju z ničnostno sodbo, na podlagi katere je akt, razglašen za ničen, retroaktivno izločen iz pravnega reda in se zanj šteje, da sploh ni obstajal (glej v tem smislu sodbi z dne 12. decembra 2006, Organisation des Modjahedines du peuple d’Iran/Svet, T‑228/02, EU:T:2006:384, točka 35, in z dne 23. oktobra 2008, People’s Mojahedin Organization of Iran/Svet, T‑256/07, EU:T:2008:461, točke od 45 do 48).
63 Iz tega sledi, da tožeče stranke ohranijo pravni interes za predlaganje razglasitve ničnosti sklepov 2015/1066 in 2016/475 ter da tožbi v zadevah T‑533/15 in T‑264/16 v zvezi s tema sklepoma nista postali brezpredmetni.
Vrstni red obravnavanja zadev T‑533/15 in T‑264/16
64 Splošno sodišče meni, da je najprej treba preučiti tožbo v zadevi T‑264/16, nato pa tožbo v zadevi T‑533/15.
Tožba v zadevi T‑264/16
65 Družba KNIC v utemeljitev svoje tožbe navaja štiri razloge, ki se nanašajo na kršitev obveznosti obrazložitve, na očitno napako pri presoji, na kršitev načel varstva podatkov in na nesorazmerno omejitev temeljnih pravic.
66 Ker pa na eni strani ti tožbeni razlogi brez razlikovanja zadevajo vse akte, izpodbijane v obravnavani zadevi, in ker so na drugi strani merila, na katerih je temeljila uvrstitev imena družbe KNIC na sporne sezname v členu 15 Sklepa 2013/183, členu 6 Uredbe št. 329/2007 in členu 27 Sklepa 2016/849, v bistvu enaka, kakor so v bistvu enake tudi obrazložitve uvrstitve njenega imena na zadevne sezname, Splošno sodišče meni, da je smiselno, da se tožbeni razlogi, uveljavljani zoper druga izpodbijana akta in – po prilagoditvi tožbe 3. junija 2016 – zoper Sklep 2016/849, preučijo skupaj.
Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve
67 Družba KNIC trdi, da Svet in Komisija nista izpolnila svoje obveznosti navesti jasne, nedvoumne in specifične razloge, ki bi dopuščali uvrstitev njenega imena na sporne sezname. Na splošno izpodbija vse obrazložitve svoje uvrstitve. Družba KNIC zlasti trdi, da njena uvrstitev temelji na dveh elementih, ki ne spadata med merila za uvrstitev, in sicer na zatrjevanem nadzoru severnokorejske države in na povezavi z uradom 39 delavske stranke Koreje (v nadaljevanju: urad 39).
68 Svet in Komisija argumentom družbe KNIC nasprotujeta.
69 V skladu z ustaljeno sodno prakso je namen obveznosti obrazložitve akta, ki posega v položaj, ki je nujno povezana z načelom spoštovanja pravice do obrambe, po eni strani dati zadevni osebi na voljo dovolj podatkov, da ugotovi, ali je akt dobro utemeljen in ali vsebuje morebitne napake, na podlagi katerih bi ta oseba lahko izpodbijala njegovo veljavnost pred sodiščem Unije, in po drugi strani temu sodišču omogočiti izvajanje nadzora nad zakonitostjo navedenega akta (glej sodbe z dne 15. novembra 2012, Svet/Bamba, C‑417/11 P, EU:C:2012:718, točka 49 in navedena sodna praksa; z dne 18. februarja 2016, Svet/Bank Mellat, C‑176/13 P, EU:C:2016:96, točka 74, in z dne 8. septembra 2016, Iranian Offshore Engineering & Construction/Svet, C‑459/15 P, neobjavljena, EU:C:2016:646, točka 23).
70 Glede omejevalnih ukrepov – ne da bi se zahteval podroben odgovor na pripombe, ki jih je predložila zadevna oseba – obveznost obrazložitve, določena v členu 296 PDEU, pomeni, da morajo biti v obrazložitvi vsekakor navedeni ne le pravna podlaga tega ukrepa, temveč tudi posamični, specifični in konkretni razlogi, na podlagi katerih pristojni organi menijo, da je treba za zadevno osebo uvesti take ukrepe. Sodišče Unije mora torej zlasti preveriti, ali so navedeni razlogi dovolj natančni in konkretni (glej sodbo z dne 18. februarja 2016, Svet/Bank Mellat, C‑176/13 P, EU:C:2016:96, točka 76 in navedena sodna praksa; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 5. maja 2015, Petropars Iran in drugi/Svet, T‑433/13, EU:T:2015:255, točka 35 in navedena sodna praksa).
71 Obrazložitev, ki se zahteva s členom 296 PDEU, mora biti prilagojena naravi zadevnega akta in kontekstu, v katerem je bil sprejet. Obveznost obrazložitve je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino zadevnega akta, lastnosti podanih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga lahko imajo naslovniki ali druge osebe, ki jih akt neposredno in posamično zadeva. Ni treba, da se v obrazložitvi podrobno navedejo vse upoštevne dejanske in pravne okoliščine, ker je treba zadostnost obrazložitve presojati ne le glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njen kontekst in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje (glej sodbo z dne 15. novembra 2012, Svet/Bamba, C‑417/11 P, EU:C:2012:718, točka 53 in navedena sodna praksa).
72 Treba je tudi navesti, da je akt, ki posega v položaj, dovolj obrazložen, če je bil sprejet v kontekstu, ki ga zadevna oseba pozna in ki ji omogoča, da razume obseg ukrepa, sprejetega v zvezi z njo (glej sodbo z dne 18. februarja 2016, Svet/Bank Mellat, C‑176/13 P, EU:C:2016:96, točka 75 in navedena sodna praksa).
73 Obveznost obrazložitve akta je bistvena formalna zahteva, ki jo je treba razlikovati od vprašanja utemeljenosti razlogov, ki spada pod vsebinsko zakonitost spornega akta. Obrazložitev akta namreč pomeni, da je treba formalno navesti razloge, na katerih ta akt temelji. Če ti razlogi vsebujejo napake, te vplivajo na vsebinsko zakonitost navedenega akta, in ne na njegovo obrazložitev, ki je lahko zadostna, čeprav so v njej navedeni zmotni razlogi (glej sodbo z dne 4. februarja 2014, Syrian Lebanese Commercial Bank/Svet, T‑174/12 in T‑80/13, EU:T:2014:52, točka 86 in navedena sodba praksa).
74 Družba KNIC v obravnavani zadevi trdi, da druga izpodbijana akta in Sklep 2016/849 v delu, v katerem se nanašajo na njeno uvrstitev, niso pravno zadostno obrazloženi, saj je sporna obrazložitev nedoločna in neutemeljena.
75 Glede tega je treba ugotoviti, da so v točkah obrazložitve od 1 do 12 Sklepa 2013/183 navedeni upoštevni elementi političnega okolja, v katerem so bili sprejeti zadevni omejevalni ukrepi. Poleg tega je iz uvodne izjave 1 Uredbe št. 329/2007 razvidno, da je zaradi jedrskega poskusa, izvedenega 9. oktobra 2006, VSZN ocenil, da sta mednarodni mir in varnost resno ogrožena. Ta akta, ki ju imata druga izpodbijana akta namen spremeniti in ki zato spadata v kontekst, poznan družbi KNIC, tako izkazujeta celostni položaj, ki je privedel do njunega sprejetja, in splošne cilje, ki se z njima poskušajo doseči. Podobno je v zvezi s celostnim položajem, ki je privedel do sprejetja Sklepa 2016/849, v točki 6 obrazložitve tega sklepa navedeno, da dejanja Demokratične ljudske republike Koreje v začetku leta 2016 pomenijo resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti v regiji in zunaj nje.
76 Poleg tega je treba navesti, da je obrazložitev uvrstitve imena družbe KNIC na zadevne sezname treba razlagati ob upoštevanju meril za uvrstitev iz člena 15(1)(b)(ii) Sklepa 2013/183, člena 6(2)(b) Uredbe št. 329/2007 in člena 27(1)(b) Sklepa 2016/849. Tako je iz navedenih določb razvidno, da se zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo osebam ali subjektom, navedenim v Prilogi II k Sklepu 2013/183, Prilogi V, točka D, k Uredbi št. 329/2007 in Prilogi II k Sklepu 2016/849. Družba KNIC pa je bila navedena v Prilogi II, točka II B, k Sklepu 2013/183, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2016/475, Prilogi V, točka D, k Uredbi št. 329/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo 2016/659, in Prilogi II, točka II B, k Sklepu 2016/849.
77 Poleg tega je treba ugotoviti, da naslovi zadevnih prilog jasno napotujejo na te določbe, v katerih so nedvoumno navedena merila, ki pomenijo pravno podlago za uvrstitev imena družbe KNIC na sporne sezname.
78 Obrazložitev, navedena v utemeljitev uvrstitve imena družbe KNIC na sporne sezname, je predstavljena zgoraj v točki 19. Iz nje je razvidno, da je bila družba KNIC na seznam uvrščena zato, ker je družba v državni lasti in pod državnim nadzorom, ki ustvarja znaten prihodek iz zunanje menjave, ki bi lahko prispeval k programom Demokratične ljudske republike Koreje, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje (v nadaljevanju: širjenje jedrskega orožja). Iz nje je razvidno tudi, da je sedež družbe KNIC v Pjongjangu povezan z uradom 39, ki je uvrščen na seznam.
79 Tako je kljub strnjenosti te obrazložitve družba KNIC očitno lahko razumela bistvo dejstev, ki ji jih očitata Svet in Komisija, in se zadostno branila, kar potrjuje njena argumentacija, navedena v okviru drugega tožbenega razloga. Svet in Komisija sta namreč navedla specifične in konkretne razloge, iz katerih sta ugotovila, da so merila za uvrstitev v zvezi z družbo KNIC izpolnjena.
80 Ta obrazložitev namreč, prvič, temelji na jasno navedeni pravni podlagi, ki napotuje na merila za uvrstitev, in drugič, vsebuje utemeljitve, ki se neposredno nanašajo na družbo KNIC in ji omogočajo razumeti razloge, ki upravičujejo uvrstitev njenega imena na zadevne sezname.
81 Prav tako obrazložitev, ki sta jo sestavila in navedla Svet in Komisija, Splošnemu sodišču omogoča nadzor zakonitosti aktov, ki jih družba KNIC izpodbija.
82 Kar zadeva argument družbe KNIC glede nezadostnosti obrazložitve domnevne povezave med njenim sedežem in uradom 39, prvič, iz besedila obrazložitve v zvezi z družbo KNIC izhaja, da so elementi glede povezave med družbo KNIC in uradom 39 navedene dodatno. Drugič, sklicevanje na povezavo med sedežem družbe KNIC in uradom 39 se nanaša na merila za uvrstitev iz člena 15 Sklepa 2013/183, člena 6 Uredbe št. 329/2007 in člena 27(1)(b) Sklepa 2016/849. Tretjič, Svetu in Komisiji ni bilo treba podrobno pojasniti narave te povezave, saj je družba KNIC na podlagi besedila obrazložitve in upoštevajoč kontekst, v katerem je bilo njeno ime uvrščeno na sporne sezname, sporno obrazložitev lahko razumela. V skladu z zgoraj navedeno sporno prakso namreč ni treba, da se v obrazložitvi podrobno navedejo vse upoštevne dejanske in pravne okoliščine, ker je treba zadostnost obrazložitve presojati ne le glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njen kontekst in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje. Vprašanje, ali je ta povezava zadostno pravno dokazana, bo preučeno v okviru drugega tožbenega razloga obravnavane tožbe.
83 V teh okoliščinah je treba prvi tožbeni razlog v zadevi T‑264/16 zavrniti.
Drugi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji
84 Družba KNIC z drugim tožbenim razlogom trdi, da sta Svet in Komisija storila napako s tem, da sta ugotovila, da so merila za uvrstitev glede nje izpolnjena. Po mnenju družbe KNIC njena uvrstitev na seznam subjektov, za katere veljajo sankcije, ne temelji na nobeni dejanski podlagi. Družba KNIC Svetu in Komisiji očita nezadostnost dokazov.
85 Družba KNIC tako trdi, da ne opravlja finančnih storitev, ki bi lahko prispevale k programom oboroževanja Demokratične ljudske republike Koreje, kot so ti, na katere se nanašajo zadevna merila za uvrstitev. Bila naj bi zavarovalnica, ki zagotavlja zavarovanja na drobno strankam v Severni Koreji. Družbe KNIC naj ne bi nadzirala država, temveč naj bi bila neodvisno javno podjetje. Družba KNIC naj ne bi ustvarjala znatnega prihodka iz zunanje menjave.
86 Poleg tega po mnenju družbe KNIC Svet in Komisija nista predložila nobenega dokaza, ki bi utemeljeval, da so bili ali da bodo njeni prihodki uporabljeni v povezavi s programi Demokratične ljudske republike Koreje za širjenje jedrskega orožja, niti nista navedla argumentacije, ki bi pojasnjevala, kako bi zneski, ki jih „ustvarja“, lahko finančno prispevali k tem programom. Poudarja, da na vlado prenaša le zneske, ki ustrezajo „nakazilom običajnih davkov“, kar naj nikakor ne bi zadoščalo za upravičitev njene uvrstitve.
87 V tem kontekstu je po mnenju družbe KNIC sklicevanje na „prispevanje“ k programom oboroževanja, na katero se nanašajo zadevna merila za uvrstitev, treba razlagati tako, da zahteva bodisi neposredno plačilo bodisi tako visoka plačila, da bi bil brez njih program oboroževanja materialno prizadet. Družba KNIC se v zvezi s tem sklicuje na sodbi z dne 12. maja 2016, Bank of Industry and Mine/Svet (C‑358/15 P, neobjavljena, EU:C:2016:338), in z dne 16. julija 2014, National Iranian Oil Company/Svet (T‑578/12, neobjavljena, EU:T:2014:678).
88 Družba KNIC poleg tega Svetu očita, da obravnavano zadevo neupravičeno šteje za zadevo, v kateri bi za upravičitev uvrstitve zadevnega subjekta zadostovalo dokazati, da ta subjekt podpira vlado Demokratične ljudske republike Koreje. Sklicuje se na sodbo z dne 3. maja 2016, Iran Insurance/Svet (T‑63/14, neobjavljena, EU:T:2016:264). Družba KNIC poleg tega zanika, da bi bila povezana z uradom 39.
89 Nazadnje izpodbija dokazno vrednost in verodostojnost predloženih dokazov v zvezi z domnevnimi goljufijami ter jih opredeljuje za „lažne navedbe in hudobno internetno obrekovanje“.
90 Svet in Komisija argumentom družbe KNIC nasprotujeta.
91 Najprej je treba navesti, da ukrepi zamrznitve sredstev, uvedeni v zvezi z osebo ali subjektom na podlagi določb glede skupne zunanje in varnostne politike, pomenijo ciljno usmerjene preventivne ukrepe, namenjene boju proti grožnjam mednarodnemu miru in varnosti. Njihovo sprejetje je omejeno s strogim okvirom pravnih pogojev, opredeljenih v sklepu, sprejetem na podlagi člena 29 PEU, ter v uredbi, ki temelji na členu 215(2) PDEU in ki ta sklep izvršuje na področju uporabe Pogodbe DEU. Ti ukrepi se od kazenskih sankcij razlikujejo zlasti zaradi svoje varovalne narave in preventivnega namena (glej sodbo z dne 16. julija 2014, National Iranian Oil Company/Svet, T‑578/12, neobjavljena, EU:T:2014:678, točka 105 in navedena sodna praksa).
92 V obravnavani zadevi je treba navesti, da je, kakor izhaja iz točk obrazložitve Sklepa 2013/183 in Sklepa 2016/849, Svet omejevalne ukrepe proti Demokratični ljudski republiki Koreji uvedel v odziv na več jedrskih poskusov, ki jih je izvedla ta država, ki so bili obsojeni v resolucijah VSZN ter ki so se šteli za resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti v regiji in zunaj nje. Poleg tega je treba upoštevati, kako zelo je za Unijo pomemben cilj ohranitve mednarodnega miru in varnosti.
93 V zvezi z intenzivnostjo sodnega nadzora je treba v aktu, ki določa omejevalne ukrepe, kot so zadevni akti v obravnavani zadevi, razlikovati med dvema vrstama elementov. Tak akt je sestavljen, prvič, iz splošnih pravil o načinu izvajanja omejevalnih ukrepov, ki jih uvaja, in drugič, iz celote ukrepov za uporabo navedenih splošnih pravil za specifične subjekte (glej po analogiji sodbo z dne 9. julija 2009, Melli Bank/Svet, T‑246/08 in T‑332/08, EU:T:2009:266, točka 44).
94 Kar zadeva splošna pravila o načinu izvajanja omejevalnih ukrepov, ima Svet široko diskrecijsko pravico v zvezi z okoliščinami, ki jih je treba upoštevati pri sprejetju ukrepov ekonomskih in finančnih sankcij na podlagi člena 215 PDEU v skladu s sklepom, sprejetim na podlagi poglavja 2 naslova V Pogodbe EU, zlasti člena 29 PEU. Ker sodišče Unije presoje Sveta o dokazih, dejstvih in okoliščinah, ki upravičujejo sprejetje takih ukrepov, ne more nadomestiti z lastno presojo, mora biti nadzor, ki ga izvaja, omejen na preverjanje spoštovanja postopkovnih pravil, obrazložitve, pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, neobstoja očitnih napak pri presoji dejstev in zlorabe pooblastil. Ta omejeni nadzor velja zlasti za presojo razlogovanja o primernosti, na katerem temeljijo taki ukrepi (glej sodbo z dne 30. novembra 2016, Rotenberg/Svet, T‑720/14, EU:T:2016:689, točka 70 in navedena sodna praksa).
95 Čeprav ima tako Svet široko diskrecijsko pravico glede splošnih meril, ki jih je treba upoštevati za namene sprejetja omejevalnih ukrepov, pa učinkovitost sodnega nadzora, ki ga zagotavlja člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zahteva, da se sodišče Unije v okviru nadzora zakonitosti razlogov, na katerih temelji sklep o uvrstitvi ali ohranitvi imena določene osebe na seznamu oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, prepriča, da ta sklep, ki je za to osebo posamični akt, temelji na dovolj trdni dejanski podlagi. To pomeni, da je treba preveriti dejstva, ki so navedena v obrazložitvi, na kateri temelji navedeni sklep, tako da sodni nadzor ni omejen na presojo abstraktne verjetnosti navedenih razlogov, temveč se nanaša na vprašanje, ali so ti razlogi – oziroma vsaj eden od njih, za katerega se šteje, da je dovolj za utemeljitev tega sklepa – utemeljeni dovolj jasno in konkretno (sodbe z dne 21. aprila 2015, Anbouba/Svet, C‑605/13 P, EU:C:2015:248, točki 41 in 45; z dne 26. oktobra 2016, Portnov/Svet, T‑290/14, EU:T:2015:806, točka 38, in z dne 30. novembra 2016, Rotenberg/Svet, T‑720/14, EU:T:2016:689, točka 71).
96 V zvezi s tem mora sodišče Unije opraviti ta preizkus tako, da, če je treba, pristojni organ Unije pozove k predložitvi informacij ali dokazov, ki so upoštevni pri takem preizkusu, ne glede na to, ali so zaupni (glej sodbo z dne 28. novembra 2013, Svet/Fulmen in Mahmoudian, C‑280/12 P, EU:C:2013:775, točka 65 in navedena sodna praksa).
97 Pristojni organ Unije je namreč tisti, ki mora v primeru izpodbijanja dokazati utemeljenost razlogov, navedenih zoper zadevno osebo ali subjekt, temu pa ni treba predložiti dokaza neutemeljenosti navedenih razlogov (glej sodbo z dne 28. novembra 2013, Svet/Fulmen in Mahmoudian, C‑280/12 P, EU:C:2013:775, točka 66 in navedena sodna praksa).
98 Poleg tega je v skladu s sodno prakso za presojo narave, načina in intenzivnosti dokaza, ki se lahko zahteva od Sveta, treba upoštevati naravo, specifični obseg in cilj omejevalnih ukrepov (sodba z dne 30. junija 2016, CW/Svet, T‑224/14, neobjavljena, EU:T:2016:375, točka 138; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 28. novembra 2013, Svet/Manufacturing Support & Procurement Kala Naft, C‑348/12 P, EU:C:2013:776, točke od 74 do 85, in sklepne predloge generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevah Anbouba/Svet, C‑605/13 P in C‑630/13 P, EU:C:2015:1, točka 111).
99 Nazadnje je treba navesti tudi, da mora Splošno sodišče – v primeru, da Svet abstraktno opredeli merila, ki lahko upravičujejo uvrstitev imena osebe ali subjekta na seznam imen oseb ali subjektov, proti katerim se na podlagi členov 75 in 215 PDEU sprejmejo omejevalni ukrepi – na podlagi zatrjevanih tožbenih razlogov ali, če je potrebno, po uradni dolžnosti preveriti, ali so v njegovi zadevi abstraktna merila, ki jih je opredelil Svet, izpolnjena (sodba z dne 18. septembra 2014, Georgias in drugi/Svet in Komisija, T‑168/12, EU:T:2014:781, točka 74).
100 Ob upoštevanju te sodne prakse je treba preveriti, prvič, kvalifikacijo Sveta v obrazložitvi glede družbe KNIC v drugih izpodbijanih aktih in Sklepu 2016/849 ter upoštevnost navedene obrazložitve glede na merila za uvrstitev in spremenjena merila za uvrstitev ter, drugič, zadostnost dokazov, ki jih je Svet predložil v utemeljitev te obrazložitve.
101 Ker družba KNIC z drugim tožbenim razlogom poskuša kvalifikacijo, ki jo je opravil Svet v obrazložitvi glede te družbe, izpodbiti glede na merila za uvrstitev in spremenjena merila za uvrstitev, je treba napraviti nadaljnje ugotovitve.
102 Kar zadeva argument, s katerim družba KNIC izpodbija upoštevnost obrazložitvenega razloga v zvezi z državnim nadzorom glede na zadevna merila za uvrstitev, zadošča navesti, da državni nadzor ni ločen razlog za uvrstitev, temveč eden od obrazložitvenih razlogov glede družbe KNIC, povezan z zadevnimi merili za uvrstitev. Jasno je namreč, da merila za uvrstitev in spremenjena merila za uvrstitev zadevajo vse subjekte, ki zagotavljajo prenos sredstev ali finančnega premoženja, ki bi lahko prispevala k dejavnostim širjenja jedrskega orožja, ne glede na njihov status državnega podjetja ali kapitalsko strukturo. Tako je obrazložitev glede družbe KNIC v delu, v katerem se nanaša na pojem državnega nadzora, v skladu z merili za uvrstitev.
103 Kar zadeva argument, s katerim družba KNIC trdi, da ne opravlja finančnih storitev, ki bi lahko prispevale k programom oboroževanja Demokratične ljudske republike Koreje, na katere se nanašajo zadevna merila za uvrstitev, zadošča navesti, da se merila za uvrstitev in spremenjena merila za uvrstitev, katerih besedilo je zelo splošno, nanašajo ne le na subjekte, ki opravljajo finančne storitve, temveč tudi na tiste, ki zagotavljajo prenos kakršnega koli finančnega ali drugega premoženja ali virov, ki bi lahko prispevali k programom Demokratične ljudske republike Koreje, povezanim s širjenjem jedrskega orožja, na ozemlje držav članic, preko tega ozemlja ali z njega.
104 Izraz „finančne storitve“ pa v obrazložitvi glede družbe KNIC ni uporabljen, saj se ta sklicuje na dejstvo, da družba KNIC ustvarja znaten prihodek iz zunanje menjave. Ta argument družbe KNIC torej ne more uspeti.
105 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da argumenti v zvezi z neupoštevnostjo obrazložitve glede družbe KNIC glede na zadevna merila za uvrstitev ne morejo uspeti. Izpodbijanje razlage meril za uvrstitev, ki ga družba KNIC navaja v okviru očitkov glede nezadostnosti dokazov, bo preučeno v okviru nadaljnje analize teh očitkov.
106 V zvezi tem, da družba KNIC v drugem tožbenem razlogu Svetu in Komisiji očita nezadostnost dokazov, je treba navesti, da se obrazložitveni razlogi, ki jih morata Svet in Komisija v obravnavani zadevi glede na merila za uvrstitev podkrepiti z dokazi, nanašajo, prvič, na državno naravo družbe KNIC, drugič, na dejstvo, da družba KNIC ustvarja znaten prihodek iz zunanje menjave, in tretjič, na dejstvo, da bi ta prihodek lahko prispeval k programom Demokratične ljudske republike Koreje, povezanim s širjenjem jedrskega orožja.
107 Glede tega ni brez pomena navesti, kakor poudarja Komisija, da mora presoja organov Unije, kadar ti nimajo preiskovalnih pooblastil v tretjih državah, dejansko temeljiti na virih informacij, dostopnih javnosti, poročilih, člankih v medijih, poročilih tajnih služb ali drugih podobnih virih informacij.
108 V skladu s sodno prakso se članki v medijih lahko uporabijo za podkrepitev obstoja nekaterih dejstev, kadar so dovolj konkretni, natančni in notranje skladni v zvezi z dejstvi, ki so v njih opisana (glej sodbo z dne 25. januarja 2017, Almaz-Antey Air and Space Defence/Svet, T‑255/15, neobjavljena, EU:T:2017:25, točka 147 in navedena sodna praksa).
109 Tako je v obravnavani zadevi, saj sta Svet in Komisija predložila več javnih dokumentov in člankov iz mednarodnih medijev, iz katerih so podrobno razvidne dejavnosti družbe KNIC.
110 Na prvem mestu, iz dokumentov, ki sta jih predložila Svet in Komisija, je razvidno, da je družba KNIC v državni lasti in pod državnim nadzorom.
111 Kot je poudarila Komisija na obravnavi, so v skladu s členom 21 ustave Demokratične ljudske republike Koreje pošta in telekomunikacije ter pomembne tovarne, podjetja, banke in pristanišča v izključni lasti države. V skladu z isto določbo daje država prednost zaščiti in širitvi svoje lastnine, ki ima prevladujočo vlogo pri gospodarskem razvoju države.
112 V obravnavani zadevi pa je iz dokazov, predloženih Splošnemu sodišču, razvidno, da ima družba KNIC monopol na področju zavarovalništva in da je zato veliko podjetje.
113 Glede na informacije, ki jih je predložila Komisija in ki so navedene na spletni strani družbe KNIC, je ta družba „edina zavarovalnica v [Severni Koreji]“ in „[i]ma več kot 10 regionalnih podružnic ter 200 mestnih (okrajnih) in okrožnih uradov, ki so pod vodstvom njenih korejskih uradov, in predstavništva v tujini“.
114 Poleg tega informacije, ki jih je predložila družba KNIC – ki je v najboljšem položaju za predložitev elementov, s katerimi bi se izpodbili dokazi, ki sta jih predložila Svet in Komisija – ne nasprotujejo, temveč nasprotno, potrjujejo, da je ta družba v državni lasti in pod državnim nadzorom.
115 Glede tega je treba najprej poudariti, da čeprav je zakonitost aktov, s katerimi institucije Unije sprejmejo omejevalne ukrepe, načeloma mogoče presojati le glede na dejanske in pravne elemente, na podlagi katerih so bili navedeni akti sprejeti, to ne pomeni, da sodišče Unije ne more upoštevati elementa, ki ga je oseba, na katero se nanašajo omejevalni ukrepi, predložila kot razbremenilni element, za potrditev presoje zakonitosti izpodbijanih aktov, ki je temeljila na dejanskih in pravnih elementih, na podlagi katerih so bili navedeni akti sprejeti (glej po analogiji sodbi z dne 3. maja 2016, Iran Insurance/Svet, T‑63/14, neobjavljena, EU:T:2016:264, točka 109, in z dne 3. maja 2016, Post Bank Iran/Svet, T‑68/14, neobjavljena, EU:T:2016:263).
116 Tako je v obravnavani zadevi iz dokumenta, naslovljenega „Statut in pravila družbe“, razvidno, da ima navedena družba monopolni položaj na trgu zavarovanj v Severni Koreji. V skladu s „Pojasnili o notranjem upravljanju“, ki jih je prav tako predložila družba KNIC, se „[d]običek družbe […] investira v druge državne družbe, preostanek pa se nakaže v rezervni sklad“. Ta dobiček „se lahko uporabi tudi za pokritje potreb financiranja vlade, za zavarovanje obveznosti, za zagotavljanje razvoja družbe in za dobrobit celotnega ljudstva [Severne Koreje]“.
117 Poleg tega je v skladu s temi „Pojasnili o notranjem upravljanju“ družba KNIC v lasti Demokratične ljudske republike Koreje. V točki A tega dokumenta je navedeno, da „Korea Insurance vsako leto vladi predloži poročilo o svojih dejavnostih“, da „[n]ima skupščine delničarjev, ker nima delničarjev“, in da „[d]ružba pripada celotnemu ljudstvu [Severne Koreje]“. V točki E navedenega dokumenta je tudi pojasnjeno, da vse poslovne knjige družbe vsako leto revidira vlada. Poleg tega zastopniki družbe KNIC na obravnavi niso mogli odgovoriti na vprašanje Splošnega sodišča, kdo imenuje člane uprave družbe KNIC.
118 Iz zgornjih navedb je razvidno, da Svet s tem, da je ugotovil, da je družba KNIC „v državni lasti in pod državnim nadzorom“, ni napačno presodil dejstev.
119 Na drugem mestu, družba KNIC trdi, da sta Svet in Komisija napačno presodila dejstva tudi zato, ker sta ugotovila, da ta družba „ustvarja znaten prihodek iz zunanje menjave“. Družba KNIC naj ne bi ustvarjala prihodka iz zunanje menjave. Edine operacije zunanje menjave, pri katerih sodeluje, naj bi bile, prvič, pobiranje nizkih zneskov premij v evrih od ambasad Demokratične ljudske republike Koreje za njihova avtomobilska zavarovanja in, drugič, njen program pozavarovanja, v okviru katerega naj bi plačala več premij v evrih, kot pa prejela.
120 Iz dokumenta Coreu CFSP/0229/15 z dne 11. novembra 2015 je razvidno, da je v skladu s tajnimi informacijami, ki jih Svet šteje za verodostojne, naloga družbe KNIC ustvarjanje prihodka iz zunanje menjave, da bi podpirala in stabilizirala sistem Demokratične ljudske republike Koreje. Iz tega dokumenta je tudi razvidno, da gre za znatne zneske.
121 Glede tega je treba poudariti, da družba KNIC ne zanika svoje splošne dobičkonosnosti. Zanika pa dejstvo, da del tega dobička ustvarja v tujih valutah z dejavnostmi pozavarovanja.
122 Vendar je, prvič, treba navesti, da je uredbo, ki določa omejevalne ukrepe, treba razlagati ne le ob upoštevanju sklepa, sprejetega v okviru skupne zunanje in varnostne politike iz člena 215(2) PDEU, ampak tudi ob upoštevanju zgodovinskega konteksta, v katerem so bili sprejeti predpisi Unije in v katerega je ta uredba umeščena (glej v tem smislu sodbo z dne 28. novembra 2013, Svet/Manufacturing Support & Procurement Kala Naft, C‑348/12 P, EU:C:2013:776, točka 75, in sklep z dne 1. decembra 2015, Georgias in drugi/Svet in Komisija, C‑545/14 P, neobjavljen, EU:C:2015:791, točka 33). Enako velja za sklep, sprejet na področju skupne zunanje in varnostne politike, ki ga je treba razlagati ob upoštevanju konteksta, v katerega je umeščen (sodbi z dne 1. marca 2016, National Iranian Oil Company/Svet, C‑440/14 P, EU:C:2016:128, točka 78, in z dne 12. maja 2016, Bank of Industry and Mine/Svet, C‑358/15 P, neobjavljena, EU:C:2016:338, točka 50).
123 V obravnavani zadevi je iz točke 11 obrazložitve Sklepa 2013/183 razvidno, da je bilo z Resolucijo VSZN 2094 (2013) sklenjeno, da države preprečijo zagotavljanje finančnih storitev ali prenos vsakršnega finančnega ali drugega premoženja ali virov, vključno z večjimi količinami gotovine, na svoje ozemlje, preko njega ali z njega, in sicer v zvezi z dejavnostmi, ki bi lahko prispevale k programom Demokratične ljudske republike Koreje, povezanim z jedrskim orožjem ali balističnimi izstrelki, ali v zvezi z drugimi dejavnostmi, ki so v skladu z resolucijami VSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013) ali 2094 (2013) prepovedane, ali v zvezi z izogibanjem ukrepom, uvedenim z navedenimi resolucijami.
124 Poleg tega je iz točk 14 in 15 obrazložitve Sklepa 2016/849 razvidno, da je bilo z Resolucijo VSZN 2270 (2016) področje uporabe ukrepov v finančnem sektorju razširjeno. Svet v zvezi z ukrepi, ki se uporabljajo v finančnem sektorju, tudi meni, da je ustrezno prepovedati prenose sredstev v Severno Korejo in iz nje, če niso bili vnaprej izrecno odobreni, pa tudi naložbe Demokratične ljudske republike Koreje na ozemljih pod jurisdikcijo držav članic in naložbe državljanov ali subjektov držav članic v Severni Koreji.
125 Glede na zgoraj navedeno je treba obrazložitev glede družbe KNIC razlagati tudi ob upoštevanju zadevnih meril za uvrstitev, ki so oblikovana zelo splošno in se navezujejo na pojme „finančno ali drugo premoženje ali viri“. Poleg tega se zadevna merila za uvrstitev nanašajo tudi na prenos na ozemlje držav članic, preko njega ali z njega, kar je treba upoštevati pri razlagi izraza „ustvarja znaten prihodek iz zunanje menjave“, navedenega v obrazložitvi uvrstitve družbe KNIC.
126 Zato je treba izraz „ustvarja znaten prihodek iz zunanje menjave“, naveden v obrazložitvi glede družbe KNIC, razlagati v skladu z njegovim besedilom in namenom, ne kot da se nanaša na dobiček, ki ga družba KNIC ustvarja iz zunanje menjave, temveč kot da zadeva vse ekonomske vire iz zunanje menjave, ki jih zadevni subjekt pridobi pri svojih dejavnostih.
127 Drugič, glede izraza, navedenega v obrazložitvi glede družbe KNIC, da ta ustvarja znaten prihodek iz zunanje menjave, sta se Svet in Komisija oprla na dostopne javne vire glede dejavnosti družbe KNIC, kot so njena spletna stran, izpisek iz poslovnega registra v zvezi z družbo Korea National Insurance Corporation Zweigniederlassung Deutschland (v nadaljevanju: KNIC ZD), podružnico družbe KNIC v Nemčiji, in članke iz medijev. Iz celote navedenih informacij je izhajalo, da družba KNIC dejavnosti na ozemlju Unije opravlja zlasti tako, da sklepa pogodbe z večjimi gospodarskimi subjekti na področju zavarovanj, in da družba KNIC v okviru te dejavnosti ustvarja prihodek iz zunanje menjave.
128 V skladu z informacijami, pridobljenimi z navedene spletne strani, ki jih je predložila Komisija, družba KNIC deluje na področju življenjskih in premoženjskih zavarovanj ter na področju pozavarovanja, poleg drugih dejavnosti, kot so trgovske transakcije. Iz navedene spletne strani je razvidno, da družba KNIC ustvarja znaten letni dobiček (11,5 milijarde severnokorejskih wonov (približno 80,5 milijona EUR) zgolj v letu 2014).
129 Kakor upravičeno poudarja Komisija, ker je denar zamenljiv, čeprav je, kot trdi družba KNIC, njen sektor „pozavarovanje“ deficitaren, zanjo vseeno pomeni vir tujih valut, kar pa zadeva izgube, jih lahko družba KNIC enostavno izravna z dobički, ustvarjenimi na drugih področjih njenih dejavnosti.
130 Tretjič, informacije, ki jih je navedla družba KNIC, ne nasprotujejo ugotovitvi, da ustvarja prihodek iz zunanje menjave.
131 Družba KNIC trdi, da v okviru programa pozavarovanja plača več premij kot pa pridobi iz zavarovalnin, in pojasnjuje, pri čemer v utemeljitev svojih trditev prilaga numerično analizo, da je v zadnjih petih letih plačala 441.060.102 EUR premij pozavarovalnicam in prejela 324.412.306 EUR pozavarovalnin.
132 Pri tem družba KNIC sama priznava, da je prejela tuje valute v znesku, katerega višina presega 300.000.000 EUR. Ta znesek je treba šteti za znaten znesek.
133 Poleg tega družba KNIC ne izpodbija informacij Komisije, da dejavnosti pozavarovanja opravlja skupaj z mednarodnimi zavarovalnicami, od katerih imajo nekatere sedež na ozemlju Unije. Družba KNIC v repliki tudi potrjuje, da opravlja transakcije zunanje menjave. Prav tako je iz dopisa družbe KNIC z dne 16. junija 2016 razvidno, da mora „nekatere od svojih prihodkov v korejskih wonih zamenjati v evre […] za nakazila premij svojim pozavarovalnicam“.
134 Družba KNICtudi vztraja, da je bil v Združenem kraljestvu proti njej začet sodni postopek zaradi obtožb glede goljufivih zahtev za pozavarovalnine. Vendar je glede na članek v časopisu Washington Post, ki ga je predložil Svet, družba KNIC ob zaključku navedenega postopka pred sodišči Združenega kraljestva prejela 58 milijonov USD.
135 Družba KNIC informacije o morebitnih goljufijah v zvezi z pozavarovanjem odločno izpodbija.
136 V zvezi s tem zadošča navesti, da je problematika goljufije zunaj dosega meril za uvrstitev in spremenjenih meril za uvrstitev. Prav tako problematika goljufije ni omenjena v obrazložitvi glede družbe KNIC. Zato trditev družbe KNIC glede te problematike ni treba presoditi.
137 Glede na zgornje navedbe je treba skleniti, da Svet s tem, da je ugotovil, da družba KNIC ustvarja znaten prihodek iz zunanje menjave, ni storil nobene napake pri presoji.
138 Na tretjem mestu, glede trditev družbe KNIC, da njeni prihodki ne morejo prispevati k programom Demokratične ljudske republike Koreje, povezanim s širjenjem jedrskega orožja, je treba v argumentaciji družbe KNIC razlikovati dva dela.
139 Prvič, družba KNIC trdi, da je izraz „prispevati k programom“, naveden med zadevnimi merili za uvrstitev, treba razlagati tako, da zahteva bodisi neposredno plačilo bodisi tako visoka plačila, da bi bil brez njih program oboroževanja materialno prizadet.
140 Glede tega je treba opozoriti, da družba KNIC ni uveljavljala ugovora nezakonitosti v smislu člena 277 PDEU zaradi domnevne nesorazmernosti zadevnih meril za uvrstitev. Družba KNIC pa s svojimi argumenti nasprotuje razlagi zadevnih meril za uvrstitev, ki sta jo podala Svet in Komisija.
141 Najprej je treba navesti, da ima Svet široko diskrecijsko pravico pri splošni in abstraktni določitvi pravnih meril in načinov sprejemanja omejevalnih ukrepov (glej v tem smislu sodbi z dne 28. novembra 2013, Svet/Manufacturing Support & Procurement Kala Naft, C‑348/12 P, EU:C:2013:776, točka 120, in z dne 29. aprila 2015, Bank of Industry and Mine/Svet, T‑10/13, EU:T:2015:235, točke od 75 do 80, 83, 84 in 88).
142 V obravnavani zadevi niti merila za uvrstitev niti spremenjena merila za uvrstitev ne zahtevajo, da se za programe Demokratične ljudske republike Koreje, povezane s širjenjem jedrskega orožja, nakazujejo neposredna ali visoka plačila.
143 Jasno je namreč, da je izraz iz pravnega okvira, ki se uporablja v obravnavani zadevi, finančni viri in premoženje, „ki bi lahko prispevali“ k navedenim programom.
144 V nasprotju s trditvami družbe KNIC se zadevna merila za uvrstitev ne nanašajo na vse subjekte, povezane z Demokratično ljudsko republiko Korejo, ali celo na vse severnokorejske davkoplačevalce, temveč v bistvu na osebe in subjekte, ki zagotavljajo finančne storitve ali prenos kakršnega koli finančnega ali drugega premoženja, ki bi lahko prispevali k programom Demokratične ljudske republike Koreje, povezanim s širjenjem jedrskega orožja, na ozemlje držav članic ali z njega.
145 Glede na sam namen, naravo in predmet zadevnih omejevalnih ukrepov je treba namreč merilo „bi lahko prispevali“ v merilih za uvrstitev in spremenjenih merilih za uvrstitev razlagati tako, da se nanaša na osebe in subjekte, katerih dejavnosti, tudi če kot take nimajo nobene neposredne ali posredne zveze s širjenjem jedrskega orožja, bi lahko prispevale k temu širjenju zaradi svojega položaja v zadevnem režimu.
146 Kakor pa je razvidno iz točk od 130 do 137 zgoraj, družba KNIC v okviru svojih dejavnosti ustvarja znaten prihodek iz zunanje menjave, njen celotni dobiček pa presega 80 milijonov EUR na leto. Zato nikakor ne spada v kategorijo običajnih davčnih zavezancev, na katero se sklicuje.
147 Poleg tega argumenti družbe KNIC, ki temeljijo na sodbah z dne 12. maja 2016, Bank of Industry and Mine/Svet (C‑358/15 P, neobjavljena, EU:C:2016:338), in z dne 16. julija 2014, National Iranian Oil Company/Svet (T‑578/12, neobjavljena, EU:T:2014:678), in v skladu s katerimi je treba sklicevanje na „prispevanje“ k programom oboroževanja iz zadevnih meril za uvrstitev razlagati tako, da se zanj zahteva bodisi neposredno plačilo bodisi tako visoka plačila, da bi bil brez njih program oboroževanja materialno prizadet, teh ugotovitev ne morejo omajati.
148 Razlaga zadevnih meril za uvrstitev, kot se predlaga v obravnavani zadevi, je namreč povsem v skladu z navedbami v zvezi z razlago, ki jih je Sodišče navedlo v sodbi z dne 1. marca 2016, National Iranian Oil Company/Svet (C‑440/14 P, EU:C:2016:128). Tako je bilo presojeno, da je treba uredbo, v kateri so določeni omejevalni ukrepi, razlagati ne le ob upoštevanju sklepa, sprejetega v okviru skupne zunanje in varnostne politike iz člena 215(2) PDEU, ampak tudi ob upoštevanju zgodovinskega konteksta, v katerem so bili sprejeti predpisi Unije in v katerega je ta uredba umeščena. Enako velja za sklep, sprejet na področju skupne zunanje in varnostne politike, ki ga je treba razlagati ob upoštevanju konteksta, v katerega je umeščen (sodba z dne 1. marca 2016, National Iranian Oil Company/Svet, C‑440/14 P, EU:C:2016:128, točka 78).
149 Kakor pa je bilo že poudarjeno zgoraj v točki 92, so bili omejevalni ukrepi proti Demokratični ljudski republiki Koreji uvedeni v odziv na več jedrskih poskusov, ki jih je izvedla ta država, ki so bili obsojeni v resolucijah VSZN in ki so se šteli za resno grožnjo pomembnemu cilju Unije, to je ohranitvi mednarodnega miru in varnosti.
150 Če bi se v tem okviru, kot trdi družba KNIC, zadevni omejevalni ukrepi nanašali zgolj na subjekte in osebe, ki so neposredno povezani z dejavnostmi širjenja jedrskega orožja in neposredno prispevajo k tem dejavnostim, ne pa tudi na subjekte in osebe, ki „bi lahko prispevali“ k tem dejavnostim, bi bila uresničitev ciljev, ki jih poskuša doseči Svet, lahko ogrožena, saj bi bilo enostavno zagotoviti pomoč dejavnostim širjenja jedrskega orožja, zlasti finančno prek drugih subjektov ali oseb, posredno povezanih s temi dejavnostmi.
151 Zato je Svet mogel legitimno oceniti, da lahko določitev zadevnih meril za uvrstitev in sprejetje omejevalnih ukrepov proti družbi KNIC prispeva k izvajanju pritiska na severnokorejski režim, ki bi mogel doseči prenehanje ali omilitev dejavnosti širjenja jedrskega orožja (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 5. novembra 2014, Mayaleh/Svet, T‑307/12 in T‑408/13, EU:T:2014:926, točki 147 in 148).
152 Drugič, v zvezi s sklicevanjem družbe KNIC na nezadostnost dokazov in njenim nasprotovanjem dejstvu, da njeni prihodki prispevajo k dejavnostim Demokratične ljudske republike Koreje v zvezi s širjenjem jedrskega orožja, zadošča navesti, da glede na zadevna merila za uvrstitev Svetu ni treba predložiti dokazov za to, da so bila sredstva zadevnega subjekta neposredno uporabljena za namene programov Demokratične ljudske republike Koreje v zvezi s širjenjem jedrskega orožja, temveč mora svojo odločitev podkrepiti na najbolj prepričljiv mogoč način s skupkom dokazov, glede na katere bi ta sredstva lahko prispevala k tem namenom (glej po analogiji sodbo z dne 21. aprila 2015, Anbouba/Svet, C‑630/13 P, EU:C:2015:247, točka 53).
153 Drugačna razlaga bi bila v nasprotju ne samo z besedilom zadevnih meril za uvrstitev, temveč predvsem s predmetom in namenom sistema omejevalnih ukrepov proti Demokratični ljudski republiki Koreji. Poleg tega bi bilo v odsotnosti preiskovalnih pooblastil v tretjih državah zbiranje dokazov o dejanskem prispevanju k jedrskim dejavnostim v tej državi najmanj prekomerno težko.
154 V obravnavani zadevi je treba najprej poudariti, da je družba KNIC priznala, da severnokorejski državi plačuje običajne davke, ne da bi natančneje navedla njihov znesek.
155 Nato je treba navesti, da je iz analize, navedene zgoraj v točkah od 112 do 114, 120, 121 in od 130 do 137, razvidno, da je družba KNIC dobičkonosno podjetje v monopolnem položaju na trgu zavarovanj, ki ustvarja znaten prihodek iz zunanje menjave.
156 Nazadnje, kot izhaja iz analize v točkah od 110 do 118 zgoraj, je družba KNIC državni subjekt v lasti severnokorejske države.
157 Upoštevajoč vse te elemente je treba ugotoviti, da, kot upravičeno navaja Komisija, okoliščina, da je družba KNIC državni subjekt, kaže na to, da bi prihodki iz zunanje menjave, ki jih ta ustvarja, lahko prispevali k državnemu programu širjenja jedrskega orožja, saj severnokorejska država lahko odloča o načinu uporabe prihodkov, ki jih ustvarja družba KNIC. Zato Svet in Komisija s tem, da sta ocenila, da bi prihodki, ki jih ustvarja družba KNIC, lahko prispevali k programom Demokratične ljudske republike Koreje v zvezi s širjenjem jedrskega orožja, nista storila nikakršne napake pri presoji.
158 Glede na zgornje navedbe je treba ugotoviti, da celota zgoraj navedenih elementov pomeni sklenjen krog dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev, ki lahko z vso verjetnostjo dokažejo, da je družba KNIC družba v državni lasti in pod državnim nadzorom, ki ustvarja znaten prihodek iz zunanje menjave, ki bi lahko prispeval k programom Demokratične ljudske republike Koreje, povezanim s širjenjem jedrskega orožja.
159 Tako je treba ugotoviti, da Svet in Komisija s tem, da sta v obrazložitvi glede družbe KNIC navedla, da je ta družba v državni lasti in pod državnim nadzorom ter da ustvarja znaten prihodek iz zunanje menjave, ki bi lahko prispeval k programom Demokratične ljudske republike Koreje, povezanim s širjenjem jedrskega orožja, nista storila nikakršne napake pri presoji.
160 Na četrtem mestu, v zvezi z obstojem povezave med družbo KNIC in uradom 39, ki jo družba KNIC izpodbija, je treba ugotoviti, da ob upoštevanju spisa, predloženega Splošnemu sodišču, Svet in Komisija, ker nista predložila nobene informacije ali dokaza o naravi in obstoju te povezave, tega dela obrazložitve nista zadostno dokazala.
161 Vendar dejstvo, da Svet in Komisija tega dela sporne obrazložitve pred Splošnim sodiščem nista zadostno podprla, ne more omajati zakonitosti navedene obrazložitve. Iz sodne prakse namreč izhaja, da če je vsaj eden od obrazložitvenih razlogov, navedenih v predloženi obrazložitvi, dovolj natančen in konkreten, podkrepljen z dokazi in sam po sebi pomeni zadostno osnovo za utemeljitev tega akta, potem to, da drugi od teh obrazložitvenih razlogov niso taki, ne more upravičiti razglasitve ničnosti navedenega akta (glej po analogiji sodbo z dne 14. januarja 2015, Abdulrahim/Svet in Komisija, T‑127/09 RENV, EU:T:2015:4, točka 68 in navedena sodna praksa).
162 V obravnavani zadevi pa ugotovitev, da je družba KNIC družba v državni lasti in pod državnim nadzorom, ki ustvarja znaten prihodek iz zunanje menjave, ki bi lahko prispeval k programom Demokratične ljudske republike Koreje, povezanim s širjenjem jedrskega orožja, sama po sebi pomeni zadostno osnovo za utemeljitev uvrstitve imena družbe KNIC na sporne sezname.
163 Zato je treba drugi tožbeni razlog zavrniti.
Tretji tožbeni razlog: kršitev načel glede varstva podatkov
164 Družba KNIC s tretjim tožbenim razlogom trdi, da morata Svet in Komisija na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 26, str. 102) zagotoviti, da so vsi osebni podatki obdelani pošteno in zakonito, so točni in osveženi ter se v nasprotnem primeru zbrišejo ali popravijo. V skladu s členoma 14 in 16 navedene uredbe naj bi zadevna oseba imela pravico do popravka netočnih podatkov brez odlašanja in do njihovega izbrisa, če je njihova obdelava nezakonita.
165 Po navedbah KNIC pa sta Svet in Komisija v nasprotju s temi členi v tej zadevi objavila netočne podatke in dopustila, da se domneva njena udeležba pri nezakoniti dejavnosti, povezani z nezakonitim razvijanjem orožja za množično uničevanje. Ta objava naj bi imela hud vpliv na družbo KNIC. Negativni učinek na njen ugled naj bi bil oziroma naj bi moral biti očiten. Razširjanje neutemeljenih navedb o hudih kršitvah take vrste naj bi lahko imelo tudi praktične posledice.
166 Svet in Komisija argumentom družbe KNIC nasprotujeta in poudarjata, da ne morejo vplivati na zakonitost drugih izpodbijanih aktov in Sklepa 2016/849.
167 Družba KNIC s tem tožbenim razlogom Svetu in Komisiji v bistvu očita kršitev členov 4, 10, 14 in 16 Uredbe št. 45/2001.
168 Treba je poudariti, da družba KNIC, čeprav zgolj našteva določbe Uredbe št. 45/2001 in odlomke iz mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, v splošnem zatrjuje, da sta Svet in Komisija objavila netočne podatke in dopustila, da se domneva udeležba družbe KNIC pri nezakonitih dejavnostih.
169 Po mnenju družbe KNIC – razen če Svet in Komisija dokažeta, da je uvrstitev njenega imena na zadevne sezname utemeljena – njena uvrstitev pomeni kršitev načel glede varstva podatkov.
170 V zvezi s tem zadošča navesti, da glede na preučitev drugega tožbenega razloga obravnavane tožbe pri obrazložitvi glede družbe KNIC ni bila storjena napaka pri presoji ter da zato Svet in Komisija nista objavila netočnih podatkov in dopustila, da se domneva udeležba družbe KNIC pri nezakonitih dejavnostih.
171 Zato ta tožbeni razlog ne more uspeti.
172 V vsakem primeru pa je ta tožbeni razlog brezpredmeten.
173 Namreč, tudi če bi Svet in Komisija osebne podatke glede družbe KNIC obravnavala na način, ki ni v skladu z Uredbo št. 45/2001, to ne bi moglo privesti do razglasitve ničnosti drugih izpodbijanih aktov in Sklepa 2016/849. Družba KNIC pa bi lahko, če bi uspela dokazati obstoj take obravnave, kršitev navedene uredbe uveljavljala v okviru odškodninske tožbe (glej v tem smislu sodbi z dne 30. novembra 2016, Rotenberg/Svet, T‑720/14, EU:T:2016:689, točka 140, in z dne 22. novembra 2017, HD/Parlament, T‑652/16 P, neobjavljena, EU:T:2017:828, točki 33 in 34).
174 V teh okoliščinah je ta tožbeni razlog treba zavrniti kot neutemeljen.
Četrti tožbeni razlog: nesorazmerna omejitev temeljnih pravic
175 Družba KNIC s četrtim tožbenim razlogom uveljavlja nesorazmerno omejitev lastninske pravice in svobode gospodarske pobude v smislu člena 16 Listine o temeljnih pravicah. Navaja, da je pravica do spoštovanja njenega zasebnega in družinskega življenja, njenega doma in njenega ugleda zaščitena v členu 8 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu (v nadaljevanju: EKČP). Družba KNIC v zvezi s tem trdi, da je načelo sorazmernosti eno od splošnih načel prava Unije.
176 Po navedbah družbe KNIC druga izpodbijana akta in Sklep 2016/849 močno omejujejo njeno možnost upravljanja njenih sredstev. Kot naj bi dokazovalo pričanje Paek Ju Hyoka, naj bi ti akti v praksi povzročili, da so tretje osebe zadržane do sklepanja poslov z družbo KNIC. To naj bi povzročilo, da ta družba ne bi več mogla dobiti pozavarovalnega kritja, doseči vrnitve dolgovanih ji dolgov od tujih partnerjev, imeti dostopa do svojih mednarodnih sredstev ali opravljati svojih dejavnosti s svojimi mednarodnimi partnerji.
177 Škoda, povzročena zaradi drugih izpodbijanih aktov in Sklepa 2016/849, naj bi bila z vseh vidikov popolnoma nesorazmerna z njihovimi cilji, saj naj družba KNIC ne bi ustvarjala nobenega prihodka za Demokratično ljudsko republiko Korejo. Zato naj ne bi bilo niti primerno niti nujno zamrzniti sredstev družbe KNIC za dosego cilja preprečiti, da Demokratična ljudska republika Koreja razvija svoje programe širjenja jedrskega orožja.
178 Svet in Komisija navedenim argumentom nasprotujeta.
179 Družba KNIC s svojim četrtim tožbenim razlogom v bistvu uveljavlja nesorazmerno omejitev svoje lastninske pravice in svobode gospodarske pobude. Ker sklicevanje na kršitev člena 8 EKČP ni podkrepljeno z nobenim argumentom, je treba ta očitek zavrniti kot nedopusten, saj ne izpolnjuje zahtev jasnosti iz člena 76 Poslovnika.
180 Na prvem mestu, če bi družba KNIC s to zelo splošno argumentacijo izpodbijala sorazmernost meril za uvrstitev in trdila, da sta uvrstitev njenega imena na zadevne sezname in škoda, povzročena z drugima izpodbijanima aktoma in Sklepom 2016/849, nesorazmerna s cilji teh aktov, zadošča navesti, da družba KNIC ni uveljavljala nikakršnega ugovora nezakonitosti v smislu člena 277 PDEU v zvezi z merili za uvrstitev in spremenjenimi merili za uvrstitev.
181 Družba KNIC pa ne more izpodbijati sorazmernosti meril za uvrstitev, ne da bi njihovo nezakonitost uveljavljala z ugovorom nezakonitosti v smislu člena 277 PDEU (glej v tem smislu sodbi z dne 20. februarja 2013, Melli Bank/Svet, T‑492/10, EU:T:2013:80, točki 58 in 59, in z dne 20. marca 2013, Bank Saderat/Svet, T‑495/10, neobjavljena, EU:T:2013:142, točke od 53 do 59).
182 Poleg tega je vsekakor treba poudariti, da argumenti, ki jih družba KNIC navaja v okviru tega tožbenega razloga, ne morejo omajati zakonitosti navedenih meril za uvrstitev. Ti argumenti namreč temeljijo na specifičnih okoliščinah družbe KNIC, saj se sklicujejo na njen konkretni položaj in temeljijo na zatrjevani škodi, ki naj bi jo povzročila uvrstitev njenega imena na zadevne sezname, ne pa na nesorazmernosti navedenih meril kot takih.
183 Na drugem mestu, družba KNIC svoj argument glede nesorazmernosti omejevalnih ukrepov, ki se nanašajo nanjo, opira na premiso, da ne ustvarja nobenega prihodka za Demokratično ljudsko republiko Korejo. Iz tega sklepa, da ne bi bilo primerno in nujno zamrzniti njenih sredstev za dosego cilja Demokratični ljudski republiki Koreji preprečiti, da razvija svoje programe širjenja jedrskega orožja.
184 Kot pa je razvidno iz preučitve drugega tožbenega razloga obravnavane tožbe, pri obrazložitvi glede družbe KNIC ni bila storjena napaka pri presoji.
185 Zato je treba ta tožbeni razlog zavrniti.
186 Glede na vse zgornje navedbe je treba tožbo družbe KNIC v zadevi T‑264/16 v celoti zavrniti.
Tožba v zadevi T‑533/15
Tožba tožečih strank v zadevi T‑533/15 v delu, v katerem se nanaša na prva izpodbijana akta
– Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve
187 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 s prvim tožbenim razlogom trdijo, da Svet in Komisija nista izpolnila svoje obveznosti navesti jasne, nedvoumne in specifične razloge za uvrstitev njihovih imen na zadevna seznama.
188 Po navedbah tožečih strank v zadevi T‑533/15 v prvih izpodbijanih aktih ni navedeno, točno kateri element meril za uvrstitev, določenih v prvih izpodbijanih aktih, se uveljavlja proti vsaki od njih. Poleg tega Kang Song‑Sam trdi, da je s prvima izpodbijanima aktoma s tem, da je v njiju navedena oseba, ki ne obstaja, to je Kang Song-Nam, kršena obveznost obrazložitve.
189 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 izpodbijajo ugotovitev, da delujejo „v imenu družbe KNIC“. Postavljalo naj bi se namreč vprašanje, ali se ta izraz nanaša na obstoječi subjekt, kot sta družbi KNIC ZD ali KNIC. V tem primeru naj bi šlo za neuvrščeni subjekt, kar ne bi moglo biti upoštevno glede na prva merila za uvrstitev. Če pa se ta izraz nanaša na neobstoječi subjekt, in sicer na družbo „KNIC GmbH“, naj bi šlo za delovanje v imenu subjekta, ki ne obstaja. Poleg tega naj bi bili imeni Sin Kyu‑Nama in Pak Chun‑Sana neupravičeno uvrščeni na zadevna seznama na podlagi tega, da naj bi bila „nekdanja“ pooblaščena predstavnika družbe KNIC GmbH.
190 Svet in Komisija argumente tožečih strank v zadevi T‑533/15 izpodbijata.
191 Svet ponovno navaja, da se obrazložitev glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 nanaša na dejstvo, da opravljajo funkcije v družbi KNIC ZD in delujejo v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili. Komisija poleg tega navaja, da zadošča, da Svet in Komisija pojasnita funkcije, v katerih so te osebe kot predstavniki družbe KNIC ZD delovale v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
192 Kot je bilo že navedeno, čeprav mora obrazložitev, ki se zahteva s členom 296 PDEU, jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je akt izdala, tako da se lahko zainteresirana oseba seznani z utemeljitvijo sprejetih ukrepov in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor, pa mora biti taka obrazložitev prilagojena naravi zadevnega akta in kontekstu, v katerem je bil ta akt sprejet. V zvezi s tem v obrazložitvi ni treba podrobno navesti vseh upoštevnih dejanskih in pravnih okoliščin, ker je treba zadostnost obrazložitve presojati ne le glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na kontekst in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje, ter zlasti glede na interes za pojasnila, ki bi ga lahko imeli naslovniki akta. Zato je akt, s katerim se posega v položaj, dovolj obrazložen, če je bil sprejet v kontekstu, ki ga zadevna oseba pozna in ji omogoča, da razume ukrep, sprejet v zvezi z njo (glej sodbo z dne 28. marca 2017, Rosneft, C‑72/15, EU:C:2017:236, točka 122 in navedena sodna praksa).
193 V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da so v točkah od 1 do 12 obrazložitve Sklepa 2013/183 navedeni upoštevni elementi političnega okolja, v katerem so bili sprejeti zadevni omejevalni ukrepi. Poleg tega je iz uvodne izjave 1 Uredbe št. 329/2007 razvidno, da je zaradi jedrskega poskusa, izvedenega 9. oktobra 2006, VSZN ocenil, da sta mednarodni mir in varnost resno ogrožena. Ta akta, ki ju imata prva izpodbijana akta namen spremeniti in ki zato spadata v kontekst, poznan tožečim strankam v zadevi T‑533/15, tako izkazujeta celostni položaj, ki je privedel do njunega sprejetja, in splošne cilje, ki se z njima poskušajo doseči.
194 Prva obrazložitev glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 je navedena zgoraj v točki 16.
195 Glede tega tožeče stranke v zadevi T‑533/15 Komisiji očitajo, da je tiho nadomestila obrazložitev, na kateri temeljita prva izpodbijana akta, da bi lahko obrazložitev, navedeno v zvezi z družbo KNIC GmbH, obravnavala, kot da je bila navedena v zvezi s sedežem družbe KNIC. Poudarjajo, da so prisiljene ugibati, kaj pomeni obrazložitev, ki sta jo Komisija in Svet navedla v utemeljitev njihove uvrstitve, in kako ta obrazložitev ustreza merilom za uvrstitev.
196 Ugotoviti je treba, da je prva obrazložitev res nekoliko netočna v delu, v katerem je v njej naveden subjekt „KNIC GmbH“ kot subjekt, v katerem naj bi tožeče stranke v zadevi T‑533/15 opravljale svoje funkcije. Kakor pa je razvidno iz pojasnil Sveta in Komisije, navedba subjekta „KNIC GmbH“ pomeni napako pri poimenovanju subjekta, ki ga je Svet želel navesti, in sicer družbe KNIC ZD, podružnice družbe KNIC, ki deluje v Hamburgu v Nemčiji. Sklicevanje na družbo „KNIC GmbH“ je treba torej razumeti kot sklicevanje na družbo KNIC ZD.
197 Vendar pa je prva obrazložitev glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 tem omogočala, da razumejo, da se je Svet za to, da je upravičil uvrstitev njihovih imen na zadevna seznama, oprl na opravljanje funkcij v družbi KNIC ZD. Namreč, prvič, treba je omeniti, da se stranke strinjajo, da subjekt, imenovan KNIC GmbH, ne obstaja. Drugič, treba je poudariti, da je bil ob omembi „KNIC GmbH“ naveden tudi sklic na Hamburg ali naslov subjekta „KNIC GmbH“ v Hamburgu, ki ustreza naslovu družbe KNIC ZD. Tretjič, glede na funkcije, ki jih tožeče stranke v zadevi T‑533/15 opravljajo v družbi KNIC ali v podružnici družbe KNIC v Nemčiji, te niso mogle ne vedeti, da družba KNIC opravlja svojo gospodarsko dejavnost v Nemčiji prek podružnice, to je družbe KNIC ZD. Zato so tožeče stranke v zadevi T‑533/15 kljub napaki pri poimenovanju lahko razumele, da omemba družbe „KNIC GmbH“ ustreza družbi KNIC ZD.
198 Kar zadeva Kim Il‑Suja, Choe Chun‑Sika, Sin Kyu‑Nama, Pak Chun‑Sana in So Tong Myonga, kot je razvidno iz njihovih pričanj in argumentov, navedenih v okviru drugega tožbenega razloga te tožbe, ki se nanaša na očitno napako pri presoji, jim netočnosti prvih izpodbijanih aktov niso preprečile razumeti, da so bili v teh aktih navedeni zaradi opravljanja funkcij v družbi KNIC v Nemčiji in zaradi svojega delovanja v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
199 Kar zadeva osebo, v prvih izpodbijanih aktih opredeljeno kot „Kang Song-Nam“, kakor navaja Komisija, zadošča ugotoviti, da prečrkovanje iz korejščine v angleščino pogosto privede do več mogočih in sprejemljivih prevodov. Zato ta napaka Kang Song-Samu nikakor ni onemogočila razumevanja prvih izpodbijanih aktov, v katerih ga je Svet navedel zaradi njegove funkcije, to je položaja pooblaščenega predstavnika družbe KNIC ZD, kar ob tem potrjujeta tako dejstvo, da je Kang Song-Sam vložil to tožbo, kot to, da se v okviru drugega tožbenega razloga sklicuje na očitne napake pri presoji.
200 Prva izpodbijana akta, v katerih so navedene tožeče stranke v zadevi T‑533/15, za vsako od njih določata naravo odnosa, ki ga imajo z uvrščenimi subjekti, tako da jim ta obrazložitev omogoča, da razumejo, kaj se jim dejansko očita, in torej lahko preverijo utemeljenost te navedbe ter jo podrobno izpodbijajo. Zato je treba ugotoviti, da je obrazložitev zadostna.
201 Glede na zgornje navedbe je treba tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, zavrniti, utemeljenost obrazložitve Sveta v prvih izpodbijanih aktih glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 pa je treba presoditi v okviru drugega tožbenega razloga.
– Drugi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji
202 Z drugim tožbenim razlogom tožeče stranke v zadevi T‑533/15 trdijo, da sta Svet in Komisija s tem, da sta ugotovila, da so prva merila za uvrstitev v zvezi z njimi izpolnjena, storila očitno napako pri presoji.
203 Ponavljajo argument, da družba KNIC GmbH ne obstaja. Zastopstvo družbe KNIC v Nemčiji naj bi bila družba KNIC ZD, ki je podružnica, ne hčerinska družba družbe KNIC. Zaradi neobstoja družbe KNIC GmbH naj se obrazložitev, navedena v prvih izpodbijanih aktih, ne bi uporabljala za njih oziroma naj ne bi bila utemeljena.
204 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 v bistvu trdijo, da ne predstavljajo več ali niso nikoli predstavljale družbe KNIC ZD ali družbe KNIC.
205 Svet trdi, da tožeče stranke v zadevi T‑533/15 opravljajo funkcije v družbi KNIC ZD in delujejo v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili. Po navedbah Komisije je dokazano, da tožeče stranke v zadevi T‑533/15 delujejo v imenu ali v skladu z navodili družbe KNIC oziroma so pod njenim nadzorom.
206 Na prvem mestu, poudariti je treba, da je nadzor nad utemeljenostjo uvrstitve imena tožečih strank v zadevi T‑533/15 na seznama, priložena prvima izpodbijanima aktoma, treba opraviti s presojo, ali njihovi položaji zadostno utemeljujejo ugotovitev, da navedene tožeče stranke izpolnjujejo splošna merila, ki jih je Svet določil v členu 15(1)(b)(ii) Sklepa 2013/183, da bi določil krog oseb, za katere lahko veljajo taki ukrepi. Tako presojo je treba opraviti tako, da se dokazi ne preučijo ločeno, temveč v kontekstu, v katerega so ti dokazi umeščeni (glej po analogiji sodbo z dne 21. aprila 2015, Anbouba/Svet, C‑605/13 P, EU:C:2015:248, točka 50 in navedena sodna praksa).
207 V splošnem je treba navesti, da so se v kontekstu omejevalnih ukrepov, uvedenih za izvajanje pritiska na Demokratično ljudsko republiko Korejo, merila za uvrstitev, navedena v predpisih, ki so se uporabljali ob sprejetju prvih izpodbijanih aktov, nanašala na neposredno udeležbo pri programih Demokratične ljudske republike Koreje, ki temelji na sodelovanju ali podpori programov, povezanih s širjenjem jedrskega orožja (člen 15(1)(a) Sklepa 2013/183); na odgovornost za navedene programe (člen 15(1)(b)(i) Sklepa 2013/183); na zagotavljanje finančnih storitev, ki bi lahko prispevale k programom Demokratične ljudske republike Koreje (člen 15(1)(b)(ii) Sklepa 2013/183) in na dobavo orožja (člen 15(1)(b)(iii) Sklepa 2013/183). V predpisih, ki so se uporabljali, so bila v členu 15(1)(b)(ii) Sklepa 2013/183 opredeljena tudi merila za uvrstitev, ki lahko pomenijo pravno podlago za uvrstitev subjektov ali fizičnih oseb in ki temeljijo na povezavi z osebo ali subjektom, ki zagotavlja finančne storitve ali prenos kakršnega koli finančnega ali drugega premoženja ali virov, ki bi lahko prispevali k programom Demokratične ljudske republike Koreje.
208 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 spadajo v kategorijo oseb, ki delujejo v imenu ali po navodilih oseb ali subjektov v smislu člena 15(1)(b)(ii) Sklepa 2013/183 in člena 6(2)(b) Uredbe št. 329/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 696/2013.
209 V obravnavani zadevi je treba torej preučiti veljavnost uvrstitve tožečih strank v zadevi T‑533/15 glede na njihove povezave s subjekti, v imenu katerih naj bi delovale.
210 Na drugem mestu, poudariti je treba, da je Svet v prvi obrazložitvi glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 vztrajal pri povezavi med temi tožečimi strankami in družbo KNIC GmbH ter pri povezavi med navedenimi tožečimi strankami in družbo KNIC.
211 Glede tega, prvič, v zvezi z opravljanjem različnih funkcij, ki so jih imele tožeče stranke v zadevi T‑533/15 v družbi KNIC GmbH, je iz točk 196 in 197 zgoraj razvidno, da napaka pri poimenovanju subjekta, ki ga je Svet želel navesti, tem strankam ni preprečila spoznati smisla in obsega prve obrazložitve. Tako iz argumentov tožečih strank v zadevi T‑533/15, navedenih v okviru te tožbe, izhaja, da je sklicevanje na družbo „KNIC GmbH“ treba razumeti in je bilo razumljeno kot sklicevanje na družbo „KNIC ZD“, ki je uvrščeni subjekt.
212 Kakor koli pa uvrstitev subjekta, imenovanega „KNIC GmbH“, ki jo je treba razumeti tako, da se nanaša na dejavnosti, ki jih opravlja podružnica družbe KNIC v Nemčiji, ni predmet te tožbe.
213 Drugič, kar zadeva delovanje v imenu in v skladu z navodili družbe KNIC, ni sporno, da ta subjekt ni subjekt, uvrščen v prvih izpodbijanih aktih.
214 Vendar je treba navesti, da v zvezi z družbo KNIC prva obrazložitev glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 ne temelji na opravljanju točno določenih funkcij, temveč na dejstvu, da te stranke „deluje[jo] v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili“. Svet namreč trdi, da prva obrazložitev temelji na dejstvu, da tožeče stranke v zadevi T‑533/15 opravljajo funkcije v družbi KNIC ZD in delujejo v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili. Poleg tega Komisija dodaja, da zadošča, da Svet in Komisija razložita funkcije, v katerih so te osebe kot predstavniki družbe KNIC ZD delovale v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
215 Iz nemškega registra družb, ki ga je predložil Svet in je v prilogi B.4 k odgovoru na tožbo, je razvidno, da je družba KNIC ZD podružnica družbe KNIC, ki je družba severnokorejskega prava. Kot izhaja iz pričanja Paek Ju Hyoka, podpredsednika družbe KNIC, predloženega v prilogi A.10 k tožbi, je družba KNIC ZD predstavništvo družbe KNIC v Nemčiji, katerega namen je vzpostavitev kontaktne točke za pozavarovalnice.
216 Glede tega je v obravnavani zadevi sklicevanje na družbo KNIC v prvi obrazložitvi glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 treba razumeti tako, da potrjuje obrazložitev, ki vzpostavlja povezavo med dejavnostmi navedenih tožečih strank in družbo KNIC, ki nadzira dejavnosti družbe KNIC ZD v Nemčiji. Povedano drugače, kot je razvidno iz pojasnil Sveta, podanih na obravnavi, je bila družba KNIC ZD uvrščena, da bi se vključile dejavnosti, ki jih v Nemčiji družba KNIC opravlja prek svoje podružnice. To potrjuje tudi besedilo drugih izpodbijanih aktov, v katerih je dobesedno uvrščena družba KNIC in njene podružnice.
217 Vsekakor pa, kot so na obravnavi potrdile vse stranke, mora glede na sam cilj, naravo in predmet zadevnih omejevalnih ukrepov biti mogoče uvrstiti ime subjekta ali fizične osebe, ki „deluje v imenu in v skladu z navodili“ subjektov iz člena 15(1)(b) Sklepa 2013/183 in člena 6(2)(b) Uredbe št. 329/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 696/2013, ne da bi bili ti zadnjenavedeni subjekti sami uvrščeni.
218 Tako je treba ugotoviti, da je Svet, da bi utemeljil, da je bila oseba pravilno uvrščena kot oseba, ki deluje „v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili“, moral dokazati povezavo med tožečimi strankami v zadevi T‑533/15 in družbama KNIC ali KNIC ZD, v skladu z besedilom prve obrazložitve glede navedenih tožečih strank.
219 Na tretjem mestu, glede dokazov v zvezi s povezavami med tožečimi strankami v zadevi T‑533/15 in družbama KNIC ali KNIC ZD je treba napraviti nadaljnje ugotovitve.
220 V tem okviru je treba najprej navesti, da tožeče stranke v zadevi T‑533/15 same potrjujejo svoje povezave z družbama KNIC ZD in KNIC, ko poudarjajo, da so te povezave prekinile pred sprejetjem prvih izpodbijanih aktov ali zaradi njunega sprejetja.
221 Kar zadeva Kim Il‑Suja, je bil ta s prvima izpodbijanima aktoma uvrščen zaradi svojega položaja pooblaščenega predstavnika družbe KNIC GmbH, uvrščene na seznam Unije, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
222 Kim Il‑Su poudarja, da je za družbo KNIC ZD delal od februarja 2009 do junija 2015. Nadaljeval naj bi z delom za družbo KNIC, vendar naj ne bi bil več predstavnik družbe KNIC ZD, pooblaščen ali ne, kot je razložil v okviru svojega pričanja.
223 Iz izpisa iz poslovnega registra glede družbe KNIC ZD z dne 30. junija 2015, predloženega v prilogi B.4 k odgovoru Sveta na tožbo, je razvidno, da je bil Kim Il‑Su oseba, pooblaščena za predstavljanje družbe KNIC ZD. Za Pak Chun‑Sanom je bil imenovan za predstavnika družbe KNIC ZD s potrdilom družbe KNIC, naslovljenim na Amtsgericht Hamburg (okrožno sodišče v Hamburgu) z dne 28. julija 2009, priloženim v prilogi B.7 k odgovoru Komisije na tožbo. Poleg tega v svojem pričanju, priloženem v prilogi A.4 k tožbi, ne zanika, da je leta 2009 prevzel funkcijo predstavnika družbe KNIC ZD, ki jo je prej opravljal Pak Chun-San, temveč to dejstvo, nasprotno, potrjuje.
224 V zvezi s pričanjem Kim Il‑Suja je treba navesti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso za dejavnost Sodišča in Splošnega sodišča velja načelo proste presoje dokazov in da je edino merilo za presojo predloženih dokazov njihova verodostojnost. Pri tem je za oceno dokazne vrednosti nekega dokumenta najprej treba preveriti verjetnost podatkov, ki jih vsebuje, in upoštevati zlasti izvor dokumenta, okoliščine njegove izdelave in njegovega naslovnika ter se vprašati, ali se glede na njegovo vsebino zdi razumen in zanesljiv (glej v tem smislu sodbo z dne 27. septembra 2012, Shell Petroleum in drugi/Komisija, T‑343/06, EU:T:2012:478, točka 161 in navedena sodna praksa).
225 Ugotoviti pa je treba, da je bilo pričanje Kim Il‑Suja pripravljeno posebej za to tožbo in da ima, ker prihaja od osebe, za katero veljajo zadevni omejevalni ukrepi, to pričanje zgolj majhno dokazno vrednost. Svet in Komisija sta se tako lahko veljavno oprla na izpis iz poslovnega registra glede družbe KNIC ZD z dne 30. junija 2015 in potrdilo družbe KNIC, naslovljeno na Amtsgericht Hamburg (okrožno sodišče v Hamburgu), ki sta bila javna dokumenta, dostopna ob sprejetju prvih izpodbijanih aktov, ter ju uporabila kot dokaz za opravljanje funkcij Kim Il‑Suja.
226 Nazadnje, trditvi Kim Il‑Suja, da je navedeno funkcijo prenehal opravljati januarja 2015, nasprotuje izpis iz poslovnega registra z dne 16. marca 2016, ki ga je predložila Komisija v prilogi F.1 k svojim stališčem o prilagoditveni vlogi in iz katerega je razvidno, da je Kim Il‑Su na tem izpisu naveden kot oseba, pooblaščena za predstavljanje družbe KNIC ZD.
227 Pri obrazložitvi njegove uvrstitve torej ni bila storjena napaka pri presoji.
228 Kar zadeva položaj Kang Song‑Sama, je bil ta s prvima izpodbijanima aktoma uvrščen zaradi svojega položaja pooblaščenega predstavnika družbe KNIC GmbH, uvrščene na seznam Unije, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
229 Kang Song‑Sam navaja, da še naprej deluje kot predstavnik družbe KNIC ZD, in ne družbe KNIC GmbH, ki ne obstaja. Njegov status predstavnika družbe naj sam po sebi ne bi zadoščal za upravičitev njegove uvrstitve na zadevni seznam.
230 Ugotoviti pa je treba, da s temi argumenti in s svojim pričanjem, priloženim v prilogi A.5 k tožbi, Kang Song-Sam ne nasprotuje trditvam Sveta in Komisije, da je bil ob sprejetju prvih izpodbijanih aktov predstavnik družbe KNIC v podružnici v Hamburgu, in teh trditev ne izpodbija. Tako je iz navedenega pričanja razvidno, da je bil na tem položaju od decembra 2013, ko ga je prevzel od Sin Kyu-Nama. Iz njegovega pričanja iz priloge E.7 k prilagoditveni vlogi izhaja, da je bil na tem položaju v družbi KNIC ZD v Hamburgu do septembra 2015. Pri obrazložitvi njegove uvrstitve zato ni prišlo do napak pri presoji.
231 Kar zadeva Choe Chun-Sika, je bil ta s prvima izpodbijanima aktoma uvrščen zaradi svojega položaja pooblaščenega predstavnika družbe KNIC GmbH, uvrščene na seznam Unije, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
232 Choe Chun‑Sik navaja, da je družba KNIC januarja 2015 od njega zahtevala, naj postane njen glavni predstavnik v podružnici v Hamburgu namesto prejšnjega predstavnika, Kim Il‑Suja. Vendar trdi, kot je razvidno iz njegovega pričanja, priloženega v prilogi A.6 k tožbi, da te funkcije ni nikoli opravljal, ker so nemški organi izdajo njegove vize zavrnili.
233 Glede tega je treba ugotoviti, da Choe Chun‑Sik ne zanika, da ga je družba KNIC izbrala za svojega predstavnika v družbi KNIC ZD v Nemčiji. Nemožnost dejanskega nastopa funkcije v Hamburgu zaradi zavrnitve izdaje vize ne pomeni, da ni povezan z dejavnostmi družb KNIC ZD ali KNIC, in zato nikakor ne vpliva na njegov položaj osebe, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili v kontekstu ustvarjanja prihodka iz zunanje menjave s strani družbe KNIC.
234 Kot namreč na eni strani Choe Chun‑Sik sam navaja, ima položaj direktorja oddelka za pozavarovanja družbe KNIC v Pjongjangu, kar je dejavnost, ki jo družba KNIC opravlja v Evropi in iz katere ustvarja prihodek iz zunanje menjave.
235 Na drugi strani, kot je bilo poudarjeno zgoraj v točki 215, iz pričanja Paek Ju Hyoka, podpredsednika družbe KNIC, predloženega v prilogi A.10 k tožbi, izhaja, da je družba KNIC ZD predstavništvo družbe KNIC v Nemčiji, katerega namen je vzpostavitev kontaktne točke za pozavarovalnice.
236 Poleg tega je razvidno, prvič, iz točke 216 zgoraj, da je družba KNIC subjekt, ki upravlja in nadzira dejavnosti družbe KNIC ZD v Nemčiji, ter drugič, iz spisa, predloženega Splošnemu sodišču, in zlasti iz pričanja Kim Il‑Suja, priloženega v prilogi A 4 k tožbi, da je bila podružnica družbe KNIC v Nemčiji kontaktna točka med družbo KNIC, pozavarovalnicami in evropskimi posredniki, da ni mogla podpisovati pogodb in nakazovati ali sprejemati plačil ter da ni imela bančnega računa. Zato je mogoče šteti, da so bile osebe, ki so opravljale vodstvene funkcije v oddelku družbe KNIC za pozavarovanja, udeležene pri ustvarjanju prihodka iz zunanje menjave, navedenega v sporni obrazložitvi glede družb KNIC ZD in KNIC.
237 Zato pri obrazložitvi uvrstitve Choe Chun‑Sika v zvezi z delovanjem „v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili“ ni prišlo do napake pri presoji.
238 Kar zadeva Sin Kyu‑Nama, je bil ta s prvima izpodbijanima aktoma uvrščen zaradi svojega položaja vodje oddelka na sedežu družbe KNIC v Pjongjangu in nekdanjega pooblaščenega predstavnika družbe KNIC GmbH Hamburg. Deloval je v imenu družbe KNIC in v skladu z njenimi navodili.
239 Sin Kyu‑Nam navaja in v svojem pričanju, priloženem v prilogi A.7 k tožbi, pojasnjuje, da je funkcijo predstavnika v podružnici družbe KNIC v Hamburgu opravljal od junija 2008 do novembra 2013. Še naprej naj bi delal za družbo KNIC, vendar naj ne bi bil več predstavnik družbe KNIC ZD. Poleg tega naj ne bi bil „vodja oddelka na sedežu družbe KNIC v Pjongjangu“, saj naj bi bil vodja oddelka izvršni direktor, on pa je bil v navedenem oddelku samo direktor.
240 Glede tega je treba navesti, da Sin Kyu‑Nam ne zanika, da je opravljal funkcijo predstavnika pri podružnici družbe KNIC v Hamburgu od junija 2008 do novembra 2013.
241 Poleg tega je treba poudariti, da dejstvo, da je funkcijo predstavnika družbe KNIC v Hamburgu prenehal opravljati, ne pomeni, da ni povezan z dejavnostmi družb KNIC ZD ali KNIC.
242 Prvič, kot je razvidno iz priloge 5 k dopisu z dne 21. julija 2016, ki je bil predložen Splošnemu sodišču, Sin Kyu‑Nam priznava in potrjuje, da je ne samo opravljal funkcijo v družbi KNIC ZD, ampak tudi po tem opravljal funkcijo direktorja v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC. Resničnosti obrazložitve, na kateri temelji uvrstitev njegovega imena na zadevna seznama, ni mogoče izpodbiti.
243 Drugič, Sin Kyu‑Nam navaja, da je opravljal funkcijo direktorja v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC, pozavarovanje pa je dejavnost, ki jo družba KNIC opravlja v Evropi.
244 Tretjič, kot je razvidno iz točk 235 in 236 zgoraj, je mogoče šteti, da so osebe, ki so imele položaje v družbi KNIC, bile udeležene pri ustvarjanju prihodka iz zunanje menjave, navedenega v sporni obrazložitvi glede družb KNIC ZD in KNIC.
245 Glede na zgornje navedbe pri obrazložitvi uvrstitve Sin Kyu‑Nama ni prišlo do napake pri presoji.
246 Kar zadeva Pak Chun‑Sana, je bil ta s prvima izpodbijanima aktoma uvrščen zaradi svojega položaja vodje oddelka na sedežu družbe KNIC v Pjongjangu in nekdanjega pooblaščenega predstavnika družbe KNIC GmbH, ki je deloval v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
247 Pak Chun‑San navaja, da je v družbi KNIC ZD delal od septembra 2005 do januarja 2009. Še naprej naj bi delal za družbo KNIC, vendar naj ne bi bil predstavnik družbe KNIC ZD. Poleg tega naj ne bi bil „vodja oddelka na sedežu družbe KNIC v Pjongjangu“, saj naj bi bil vodja oddelka izvršni direktor, on pa je bil v navedenem oddelku samo direktor.
248 V zvezi s tem je treba navesti, da iz pooblastila z dne 8. avgusta 2006, priloženega v prilogi B.6 k odgovoru Komisije na tožbo, izhaja, da je bil Pak Chun‑San imenovan za glavnega pooblaščenega predstavnika družbe KNIC v Hamburgu. Iz dokumentov, predloženih v prilogi B.8 k odgovoru Komisije na tožbo, je tudi razvidno, da je bil Pak Chun‑San pooblaščen za predstavljanje družbe KNIC ZD in da je bil njegov podpis 11. julija 2008 v Hamburgu potrjen z notarsko listino. Poleg tega v svojem pričanju z dne 10. septembra 2015, priloženem v prilogi A.8 k tožbi, ne zanika, da je bil od septembra 2005 do januarja 2009 glavni predstavnik družbe KNIC ZD in same družbe KNIC v Nemčiji. V tem pričanju iz leta 2015 navaja tudi, da je po vrnitvi iz Nemčije, kjer je deloval na položaju predstavnika družbe „KNIC Nemčija“, imel pomemben vodstveni položaj v družbi KNIC v Pjongjangu. V poznejši izjavi navaja, da se je leta 2015 predčasno upokojil, ne da bi te navedbe podkrepil s kakršno koli dokazno listino.
249 Nazadnje, dejstvo, da je prenehal opravljati funkcijo predstavnika družbe KNIC v Hamburgu, ne pomeni, da ni povezan z dejavnostmi družb KNIC ZD ali KNIC.
250 Prvič, kot je razvidno iz priloge A 8 k tožbi, Pak Chun‑San priznava in potrjuje, da je ne samo opravljal funkcijo v družbi KNIC ZD, ampak tudi po tem imel pomemben vodstveni položaj v družbi KNIC v Pjongjangu. Resničnosti obrazložitve, na kateri temelji uvrstitev njegovega imena na zadevna seznama, ni mogoče izpodbijati.
251 Drugič, Pak Chun‑San v prilogi 4 k dopisu z dne 21. julija 2016, ki je bil predložen Splošnemu sodišču, navaja, da je opravljal funkcijo v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC, pozavarovanje pa je dejavnost, ki jo družba KNIC opravlja v Evropi.
252 Tretjič, kot je razvidno iz točk 235 in 236 zgoraj, je mogoče šteti, da so osebe, ki so imele položaje v družbi KNIC, bile udeležene pri ustvarjanju prihodka iz zunanje menjave, navedenega v sporni obrazložitvi glede družb KNIC ZD in KNIC.
253 Pri obrazložitvi uvrstitve Pak Chun‑Sana torej ni prišlo do napake pri presoji.
254 Kar, nazadnje, zadeva So Tong Myonga, je bil ta s prvima izpodbijanima aktoma uvrščen zaradi svojega položaja izvršnega direktorja družbe KNIC GmbH, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
255 So Tong Myong trdi, da je leta 2014 družbo KNIC zapustil in s to družbo ni več v nobenem razmerju. Nikoli naj ne bi bil izvršni direktor družbe KNIC ZD. Trditev, da je bil „[i]zvršni direktor družbe [KNIC ZD] Hamburg, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili“, naj bi bila netočna.
256 V zvezi s tem je mogoče navesti, da je bil So Tong Myong v skladu z dokumenti, predloženimi Splošnemu sodišču, v obdobju od 1. oktobra 2007 do maja 2012 v več dokumentih omenjen kot predsednik-direktor družbe KNIC. To dejstvo, ki ga So Tong Myong ni zanikal, poleg tega potrjuje njegovo pričanje, priloženo v prilogi A.9 k tožbi, v katerem pojasnjuje, da je njegov mandat predsednika družbe KNIC trajal od leta 2007 do oktobra 2014.
257 Ob tem trditvi So Tong Myonga, da je družbo KNIC zapustil leta 2014, nasprotuje izpis iz poslovnega registra pri Amtsgericht Hamburg (okrožno sodišče v Hamburgu) z dne 16. marca 2016, ki ga je predložila Komisija in iz katerega je razvidno, da je So Tong Myong na ta dan še vedno opravljal funkcijo predsednika družbe KNIC. Izpodbijanje dokazne vrednosti izpisa iz registra ne more uspeti, saj So Tong Myong ni predložil nobenega dokaza razen lastnega pričanja.
258 Kot pa je bilo že navedeno, v skladu z ustaljeno sodno prakso za dejavnost Sodišča in Splošnega sodišča velja načelo proste presoje dokazov in edino merilo za presojo predloženih dokazov je njihova verodostojnost. Pri tem je za oceno dokazne vrednosti nekega dokumenta treba najprej preveriti verjetnost podatkov, ki jih vsebuje, in upoštevati zlasti izvor dokumenta, okoliščine njegove izdelave in njegovega naslovnika ter se vprašati, ali se glede na njegovo vsebino zdi razumen in zanesljiv (glej v tem smislu sodbo z dne 27. septembra 2012, Shell Petroleum in drugi/Komisija, T‑343/06, EU:T:2012:478, točka 161 in navedena sodna praksa).
259 Ugotoviti pa je treba, da je bilo pričanje So Tong Myonga pripravljeno posebej za to tožbo in da ima, ker prihaja od osebe, za katero veljajo zadevni omejevalni ukrepi, to pričanje zgolj majhno dokazno vrednost.
260 To še posebej drži, ker pričanju nasprotuje javna listina, ki jo je predložila Komisija, kot je izpis iz poslovnega registra v Hamburgu.
261 Pri obrazložitvi uvrstitve So Tong Myonga torej ni bila storjena napaka pri presoji.
262 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da so bili povezave, opravljanje funkcij in zadevno delovanje, kakor izhajajo iz prve obrazložitve glede tožečih strank v zadevi T‑533/15, pravno zadostno dokazani in jih navedene tožeče stranke niso utemeljeno izpodbile.
263 Zato je treba ta tožbeni razlog zavrniti.
– Tretji tožbeni razlog: kršitev varstva podatkov
264 S tretjim tožbenim razlogom se tožeče stranke v zadevi T‑533/15 v bistvu sklicujejo na kršitev členov 4, 10, 14 in 16 Uredbe št. 45/2001.
265 Glede tega je treba poudariti, da tožeče stranke v zadevi T‑533/15, čeprav zgolj naštevajo določbe Uredbe št. 45/2001 in odlomke iz mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, v bistvu zatrjujejo, da sta Svet in Komisija objavila netočne podatke. S tem naj bi Svet in Komisija dopustila, da se domneva, da so bile tožeče stranke v zadevi T‑533/15 udeležene pri nezakonitih dejavnostih, povezanih z nezakonitim razvijanjem orožja za množično uničevanje.
266 V zvezi s tem zadošča navesti, da glede na preučitev drugega tožbenega razloga te tožbe pri prvi obrazložitvi glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 ni bila storjena napaka pri presoji in da zato Svet in Komisija nista objavila netočnih podatkov ter dopustila, da se domneva udeležba tožečih strank pri nezakonitih dejavnostih.
267 Zato ta tožbeni razlog ne more uspeti.
268 V vsakem primeru pa je ta tožbeni razlog brezpredmeten.
269 Namreč, tudi če bi Svet in Komisija osebne podatke glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 obravnavala na način, ki ni v skladu z Uredbo št. 45/2001, to ne bi moglo privesti do razglasitve ničnosti prvih izpodbijanih aktov. Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 pa bi lahko, če bi uspele dokazati obstoj take obravnave, kršitev navedene uredbe uveljavljale v okviru odškodninske tožbe (glej v tem smislu sodbi z dne 30. novembra 2016, Rotenberg/Svet, T‑720/14, EU:T:2016:689, točka 140, in z dne 22. novembra 2017, HD/Parlament, T‑652/16 P, neobjavljena, EU:T:2017:828, točki 33 in 34).
270 V teh okoliščinah je ta tožbeni razlog treba zavrniti kot neutemeljen.
– Četrti tožbeni razlog: nesorazmerna omejitev temeljnih pravic
271 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 s četrtim tožbenim razlogom uveljavljajo nesorazmerno omejitev lastninske pravice in svobode gospodarske pobude v smislu člena 16 Listine o temeljnih pravicah ter pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, doma in ugleda v smislu člena 8 EKČP.
272 Po navedbah tožečih strank v zadevi T‑533/15 od uvrstitve njihovih imen na zadevna seznama ni nobene koristi, čeprav bi bilo primerno uvrstiti družbo KNIC ZD samo. Tožeče stranke naj družbe KNIC ZD ne bi napeljevale k ustvarjanju njenih prihodkov niti naj ji ne bi pri tem pomagale. Razen Kang Song‑Sama naj navedene stranke ne bi predstavljale družbe KNIC ZD. V teh okoliščinah naj bi očitno šlo za nesorazmerno omejitev njihove svobode.
273 Svet in Komisija navedenim argumentom nasprotujeta.
274 Na prvem mestu, če bi tožeče stranke v zadevi T‑533/15 s to zelo splošno argumentacijo izpodbijale sorazmernost meril za uvrstitev in trdile, da sta uvrstitev njihovih imen na zadevna seznama in škoda, povzročena z prvima izpodbijanima aktoma, nesorazmerna s cilji teh aktov, zadošča navesti, da tožeče stranke v zadevi T‑533/15 niso uveljavljale nikakršnega ugovora nezakonitosti v smislu člena 277 PDEU v zvezi z merili za uvrstitev.
275 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 pa ne morejo izpodbijati sorazmernosti meril za uvrstitev, ne da bi uveljavljale njihovo nezakonitost z ugovorom nezakonitosti v smislu člena 277 PDEU (glej v tem smislu sodbi z dne 20. februarja 2013, Melli Bank/Svet, T‑492/10, EU:T:2013:80, točki 58 in 59, in z dne 20. marca 2013, Bank Saderat/Svet, T‑495/10, neobjavljena, EU:T:2013:142, točke od 53 do 59).
276 Poleg tega je vsekakor treba poudariti, da argumenti, ki jih tožeče stranke v zadevi T‑533/15 navajajo v okviru tega tožbenega razloga, ne morejo omajati zakonitosti navedenih meril za uvrstitev. Ti argumenti namreč temeljijo na specifičnih okoliščinah navedenih tožečih strank, saj se sklicujejo na njihov konkreten položaj in temeljijo na zatrjevani škodi, ki naj bi jo povzročila uvrstitev njihovih imen na zadevna seznama, ne pa na nesorazmernost navedenih meril kot takih.
277 Na drugem mestu, tožeče stranke v zadevi T‑533/15 svojo argumentacijo opirajo na dejstvo, da družba KNIC ZD ne ustvarja nobenega prihodka za Demokratično ljudsko republiko Korejo in da družbe KNIC ZD niso napeljevale k ustvarjanju njenih prihodkov niti naj ji ne bi pri tem pomagale. V zvezi s tem je treba navesti, da je iz preučitve drugega tožbenega razloga v okviru te tožbe razvidno, da prva obrazložitev glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 izhaja iz tega, da delujejo v imenu družbe KNIC in v skladu z njenimi navodili, zato pri njej ni bila storjena napaka pri presoji.
278 Zato je ta tožbeni razlog treba zavrniti kot neutemeljen.
Tožba tožečih strank v zadevi T‑533/15 v delu, v katerem se nanaša na druga izpodbijana akta in na Sklep 2016/849
279 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 so z vlogama, ki so ju v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile 27. maja 2016 in 3. junija 2016, prilagodile tožbo, da bi se ta nanašala tudi na razglasitev ničnosti drugih izpodbijanih aktov in Sklepa 2016/849 v delu, v katerem se nanašajo na njih.
280 Ko so tožbo prilagodile, da bi se nanašala na druga izpodbijana akta, so tožeče stranke v zadevi T‑533/15 ohranile štiri tožbene razloge, navedene zoper prva izpodbijana akta, in dodale nekaj dodatnih argumentov, ki se zlasti nanašajo na dejstvo, da je Svet v drugih izpodbijanih aktih deloma spremenil obrazložitev, na kateri temelji uvrstitev njihovih imen na zadevne sezname. Ko so tožeče stranke tožbo prilagodile, da bi se nanašala tudi na Sklep 2016/849, so v zadevi T‑533/15 ohranile štiri tožbene razloge, ki so jih uveljavljale pred tem, ne da bi navedle dodatne argumente.
281 Treba je navesti, da so bile v drugih izpodbijanih aktih navedbe in obrazložitev glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 nekoliko spremenjene, ne da bi se merila za uvrstitev, ki so se uporabila, spremenila. Kar zadeva Sklep 2016/849, je treba navesti, da so bila merila za uvrstitev fizičnih oseb nekoliko spremenjena, ne da bi te redakcijske spremembe lahko vplivale na vsebino analize. Poleg tega so merila za uvrstitev, določena v Sklepu 2016/849 glede tožečih strank v zadevi T‑533/15, v bistvu enaka kot merila, uporabljena v drugih izpodbijanih aktih.
282 V teh okoliščinah Splošno sodišče meni, da je glede na majhne razlike med spornima obrazložitvama treba tožbo preučiti skupaj v delu, v katerem se nanaša na druga izpodbijana akta in Sklep 2016/849.
– Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve
283 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 glede na spremembe obrazložitve v zvezi z njimi trdijo, da umik imena družbe KNIC GmbH iz zadevnih seznamov in sprememba obrazložitve, ki utemeljuje uvrstitev njihovih imen v druga izpodbijana akta, pomenita tiho priznanje Sveta in Komisije, da je bilo poimenovanje družbe KNIC GmbH nepravilno in da obrazložitev, navedena v utemeljitev uvrstitve zadevnih oseb v prvih izpodbijanih aktih, ni bila primerna. Po mnenju tožečih strank v zadevi T‑533/15 obrazložitev kljub spremembi ostaja nedoločna.
284 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 trdijo, da druga izpodbijana akta ne vsebujeta nobene informacije, ki bi jim omogočila razumeti, na kateri podlagi se trdi, da lahko vplivajo na delovanje družbe KNIC pri ustvarjanju znatnega dohodka iz zunanje menjave, ki bi lahko prispeval k programom oboroževanja Demokratične ljudske republike Koreje.
285 Svet in Komisija te argumente izpodbijata.
286 V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da druga in tretja obrazložitev glede tožečih strank v zadevi T‑533/15, navedeni v drugih izpodbijanih aktih in Sklepu 2016/846, popolnoma zadoščata obveznosti obrazložitve, kakor je bila razlagana v zgoraj navedeni sodni praksi.
287 Druga in tretja obrazložitev glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 v skladu z merili za uvrstitev in spremenjenimi merili za uvrstitev jasno in razumljivo opredeljujeta funkcije navedenih oseb pri družbah KNIC ZD ali KNIC in delovanje, ki se jim očita v okviru družbe KNIC.
288 Poleg tega niti druga niti tretja obrazložitev glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 ne vsebujeta napačnega sklicevanja na družbo KNIC GmbH. Zato so argumenti tožečih strank v zadevi T‑533/15, ki se nanašajo tako na uvrstitev družbe KNIC GmbH kot tudi na problematiko narave obrazložitve glede družbe KNIC, brezpredmetni. Nazadnje, ime Kang Song‑Sama je v nasprotju z njegovimi navedbami zapisano pravilno.
289 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da so obrazložitve, navedene v drugih izpodbijanih aktih in Sklepu 2016/849, tožečim strankam v zadevi T‑533/15 omogočile razumeti, da so bila njihova imena na zadevnih seznamih ohranjena zaradi njihovih funkcij v družbi KNIC, kar potrjuje dejstvo, da v okviru drugega tožbenega razloga izpodbijajo ravno utemeljenost razlogovanja Sveta v zvezi s tem. Ker so poleg tega razlogi za odločitev Sveta v drugih izpodbijanih aktih in Sklepu 2016/849 jasno navedeni, je Splošno sodišče lahko presodilo njeno utemeljenost.
290 Zato je treba ta tožbeni razlog zavrniti.
– Drugi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji
291 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 trdijo, da obrazložitev, navedena v drugih izpodbijanih aktih, ne zadošča za uvrstitev njihovih imen na zadevne sezname. Zlasti naj bi So Tong Myong zapustil družbo KNIC leta 2014 in naj ne bi imel več nikakršne povezave s to družbo. Trditev, da je „predsednik“ družbe KNIC, naj bi bila napačna. Če je bil namen uvrstiti ga na podlagi preteklega položaja, naj bi bil moral Svet pojasniti, zakaj bi bila ta uvrstitev še vedno primerna in upravičena.
292 Poleg tega tožeče stranke v zadevi T‑533/15 trdijo, da se obrazložitev glede njih, razen glede So Tong Myonga, nanaša zgolj na ugotovitev, da delajo za družbo KNIC. To pa naj v skladu s členom 13(1)(b) ali členom 15(1)(b) Sklepa 2013/183 ne bi zadoščalo. Svet naj bi moral z jasnimi in natančnimi dokazi pokazati, da je vsaka od teh oseb bila v položaju, v katerem bi lahko vplivala na družbo KNIC pri opravljanju njenih dejavnosti, kar bi obrazložilo uvrstitev njihovih imen na zadevne sezname.
293 V odgovor na argumente, da naj bi se So Tong Myong in Pak Chun‑San upokojila in naj ne bi več opravljala nobene funkcije v družbi KNIC, prvi že pred sprejetjem prvih izpodbijanih aktov in drugi po sprejetju teh aktov, Svet navaja, da tem argumentom nasprotujejo informacije, ki jih ima glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 in ki so bile tem posredovane (glej priloge B.1, B.2, B.3 in B.4 k odgovoru na tožbo). Poleg tega po mnenju Sveta zgolj to, da ti osebi trdita, da sta se upokojili, ne pomeni, da je to dejansko tako. Nazadnje, tudi če sta se uradno upokojili, to ne pomeni, da ne moreta več delovati v imenu družbe KNIC, katere sedež je v Severni Koreji.
294 Glede Kim Il‑Suja, Kang Song‑Sama, Choe Chun‑Sika in Sin Kyu‑Nama Svet poudarja, da v skladu z informacijami, ki so bile podlaga za njihovo uvrstitev in ki so navedene v prilogah B.1, B.2, B.3 in B.4 odgovora na tožbo, imena teh oseb niso bila uvrščena na seznam zgolj zato, ker so bili uslužbenci družbe KNIC, temveč zato, ker so delovali v imenu tega subjekta ali v skladu z njegovimi navodili.
295 Po navedbah Komisije to, da nekateri posamezniki, za katere je dokazano, da so imeli pomembne položaje v edini zavarovalnici v Severni Koreji, trdijo, da so se upokojili – predčasno ali ne – po naložitvi sankcij, ne da bi predložili kakršen koli dokaz, ne zadošča za izpodbitje hipoteze, da ti posamezniki delujejo v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili. Komisija izpodbija resničnost trditev o upokojitvi So Tong Myonga in prenehanju funkcij Pak Chun‑Sana.
296 Komisija sklepa, da tožeče stranke v zadevi T‑533/15 s svojimi lastnimi pričevanji potrjujejo obrazložitev svoje uvrstitve.
297 Na prvem mestu, glede izpodbijanja v zvezi z nezadostnostjo dokazov za opravljanje funkcij v družbi KNIC je treba navesti, da upoštevne informacije, ki jih je predložil Svet, pomenijo podkrepljene dokaze za drugo in tretjo obrazložitev glede tožečih strank v zadevi T‑533/15. Zlasti priloga B.3 vsebuje podroben opis funkcij, ki jih tožeče stranke v zadevi T‑533/15 opravljajo v družbi KNIC. Komisija je Splošnemu sodišču predložila tudi uradna potrdila, vključno z obvestilom o imenovanju. Ti dokumenti se pretežno nanašajo na obdobje pred sprejetjem drugih izpodbijanih aktov.
298 Kar tako zadeva Kim Il‑Suja, je ta v drugi in tretji obrazložitvi glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 opredeljen kot vodja v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC na sedežu v Pjongjangu in nekdanji pooblaščeni glavni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
299 Glede tega je treba navesti, da je iz presoje zakonitosti prvih izpodbijanih aktov razvidno, da pri obrazložitvi uvrstitve imena Kim Il‑Suja, in sicer zaradi njegovega položaja pooblaščenega predstavnika družbe KNIC v Hamburgu, uvrščene na seznam Unije, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili, ni bila storjena napaka. Poleg tega v svojem pričanju, priloženem v prilogi A.4 k tožbi in predloženem v prilogi 9 k dopisu z dne 21. julija 2016, ne zanika, da je leta 2009 prevzel funkcijo predstavnika, ki jo je prej opravljal Pak Chun‑San, in jo opravljal od januarja 2009 do januarja 2015, temveč, nasprotno, to dejstvo potrjuje. Nazadnje, to dejstvo potrjuje tudi izpis iz poslovnega registra z dne 16. marca 2016, ki ga je Komisija predložila v prilogi F.1 k svojem stališču o prilagoditveni vlogi in iz katerega je razvidno, da je bil Kim Il‑Su v tem registru naveden kot oseba, pooblaščena za predstavljanje družbe KNIC ZD. Nasprotovanja navedenemu izpisu ne morejo uspeti, saj izhajajo iz zgolj pričanja Kim Il‑Suja in temeljijo le na njem.
300 Poleg tega Kim Il‑Su v svojem pričanju, navedenem v prilogi 8 k dopisu z dne 21. julija 2016, potrjuje, da je opravljal funkcijo vodje v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC po vrnitvi iz Nemčije.
301 Nazadnje, dejstvo, da je Kim Il‑Su prenehal opravljati funkcijo predstavnika družbe KNIC v Hamburgu, ne pomeni, da ni povezan z dejavnostmi družbe KNIC ZD.
302 Po eni strani, iz prejšnjih točk je namreč razvidno, da je Kim Il‑Su ne samo opravljal funkcijo v družbi KNIC ZD, ampak tudi po tem imel pomemben vodstveni položaj v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC v Pjongjangu, pozavarovanje pa je dejavnost, ki jo družba KNIC opravlja v Evropi. Resničnosti obrazložitve, na kateri temelji uvrstitev njegovega imena na zadevne sezname, ni mogoče izpodbiti.
303 Po drugi strani, kot je razvidno iz točk 235 in 236 zgoraj, je mogoče šteti, da so osebe, ki so imele položaje v družbi KNIC, bile udeležene pri ustvarjanju prihodka iz zunanje menjave, navedenega v sporni obrazložitvi glede družb KNIC ZD in KNIC.
304 Pri obrazložitvi uvrstitve imena Kim Il‑Suja na sporne sezname ni bila storjena napaka pri presoji.
305 Kar zadeva položaj Kang Song‑Sama, je bil v drugih izpodbijanih aktih opredeljen kot nekdanji pooblaščeni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu, ki še naprej deluje za ali v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
306 Glede tega je treba navesti, da je iz presoje zakonitosti prvih izpodbijanih aktov razvidno, da pri obrazložitvi uvrstitve imena Kang Song‑Sama, in sicer zaradi njegovega položaja pooblaščenega predstavnika družbe KNIC v Hamburgu, uvrščene na seznam Unije, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili, ni bila storjena napaka. Zato uvrstitve njegovega imena na zadevne sezname z obrazložitvijo, da je nekdanji pooblaščeni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu, ni mogoče izpodbiti.
307 Poleg tega navedbe v pričanjih, ki jih je Kang Song‑Sam predložil v sodnem postopku, ne nasprotujejo utemeljenosti te obrazložitve. Tako v svojem pričanju, priloženem v prilogi A.5 k tožbi, navaja, da je „trenutno zaposlen kot predstavnik družbe [KNIC] na podružnici v Hamburgu, Nemčija“. Ta položaj naj bi imel od decembra 2013, ko naj bi nasledil Sin Kyu‑Nama. V svojem pričanju, predloženem v prilogi 7 k dopisu z dne 21. julija 2016, ki je bil predložen Splošnemu sodišču, Kang Song‑Sam trdi, da ima položaj vodje na oddelku za pozavarovanja. Pri obrazložitvi njegove uvrstitve torej ni bila storjena napaka pri presoji.
308 Kar zadeva Choe Chun‑Sika, je bil ta opredeljen kot direktor v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC na sedežu v Pjongjangu, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
309 Glede tega je treba navesti, da v zaporednih prilagoditvah tožbe z dne 27. maja 2016 in z dne 3. junija 2016 Choe Chun‑Sik trdi, da ni nikoli bil predstavnik družbe KNIC ZD, da bi moral februarja 2015 začeti delati za to družbo, vendar je bila njegova zahteva za izdajo vize zavrnjena, in da je navedba, da je pooblaščeni predstavnik družbe KNIC ZD, uvrščene na seznam Unije, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili, netočna. Ti argumenti pa ne morejo omajati obrazložitve uvrstitve imena Choe Chun‑Sika na sporne sezname, in sicer tega, da je direktor v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC na sedežu v Pjongjangu, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
310 Poleg tega Choe Chun‑Sik sam potrjuje, da je bil povezan z družbo KNIC. Tako v svojem pričanju, priloženem v prilogi A.6 k tožbi, priznava, da je družba KNIC januarja 2015 od njega zahtevala, naj postane njen glavni predstavnik v podružnici v Hamburgu namesto prejšnjega predstavnika, Kim Il‑Suja. Iz pričanj Choe Chun-Sika je razvidno, da je direktor v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC v Pjongjangu. Pri obrazložitvi njegove uvrstitve torej ni bila storjena napaka pri presoji.
311 Kar zadeva Sin Kyu‑Nama, je bil ta opredeljen kot direktor v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC na sedežu v Pjongjangu in nekdanji pooblaščeni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
312 Glede tega je treba navesti, da je iz presoje zakonitosti prvih izpodbijanih aktov razvidno, da pri obrazložitvi uvrstitve imena Sin Kyu‑Nama v teh aktih, in sicer zaradi njegovega položaja vodje oddelka na sedežu družbe KNIC v Pjongjangu in nekdanjega pooblaščenega predstavnika družbe KNIC v Hamburgu ter dejstva, da je deloval v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili, ni bila storjena napaka. Zato uvrstitve njegovega imena na zadevne sezname z obrazložitvijo, da je nekdanji pooblaščeni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili, ni mogoče izpodbiti.
313 Kot je razvidno iz prilagoditvene vloge z dne 27. maja 2016, Sin Kyu‑Nam ne izpodbija, da je v družbi KNIC ZD delal od junija 2008 do novembra 2013, nato pa je delal na sedežu družbe KNIC v Pjongjangu.
314 Poleg tega je treba ugotoviti, da ta dejstva Sin Kyu‑Nam potrjuje. Tako v svojem pričanju, priloženem v prilogi A.7 k tožbi, navaja, da je funkcijo predstavnika v podružnici družbe KNIC v Hamburgu opravljal od junija 2008 do novembra 2013. Kot je razvidno iz priloge 5 k dopisu z dne 21. julija 2016, ki je bil predložen Splošnemu sodišču, Sin Kyu‑Nam tudi priznava in potrjuje, da je ne samo opravljal funkcijo v družbi KNIC ZD, ampak tudi po tem opravljal funkcijo direktorja v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC. Pri obrazložitvi njegove uvrstitve torej ni bila storjena napaka pri presoji.
315 Kar zadeva Pak Chun-Sana, je bil ta opredeljen kot direktor v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC na sedežu v Pjongjangu najmanj do decembra 2015 in kot nekdanji pooblaščeni glavni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu, ki še naprej deluje za ime družbe KNIC, v njenem imenu ali v skladu z njenimi navodili.
316 Glede tega je treba navesti, prvič, da je iz presoje zakonitosti prvih izpodbijanih aktov, navedene zgoraj v točkah od 248 do 252, razvidno, da pri obrazložitvi uvrstitve imena Pak Chun‑Sana, in sicer zaradi njegovega položaja vodje oddelka na sedežu družbe KNIC v Pjongjangu in nekdanjega pooblaščenega predstavnika družbe KNIC v Hamburgu, uvrščene na seznam Unije, ki je deloval v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili, ni bila storjena napaka.
317 Drugič, treba je poudariti, da Pak Chun‑San navaja samo, da ni „vodja oddelka na sedežu družbe KNIC v Pjongjangu“, ne zanika pa, da je na sedežu v Pjongjangu delal vsaj do decembra 2015.
318 Tretjič, poudariti je treba, da navedba Pak Chun‑Sana, da je svojo funkcijo prenehal opravljati pred sprejetjem drugih izpodbijanih aktov in Sklepa 2016/849, ne temelji na nobeni dokazni listini, čeprav je tožeča stranka v najboljšem položaju za predložitev dokazov, ki bi obrazložitev njene uvrstitve izpodbili.
319 V obravnavani zadevi pa ni mogoče šteti, da je dokazano, da Pak Chun‑San ne dela več za družbo KNIC, zgolj na podlagi pričanj, ki jih je posebej za to tožbo podala oseba, na katero se nanašajo zadevni omejevalni ukrepi.
320 Poleg tega je bil Pak Chun‑San dolga leta tesno povezan z družbo KNIC. Iz spisa je namreč razvidno, da je družba KNIC Pak Chun-Sanu redno zaupala ključne položaje in da je ta v njej imel dolgo kariero, v kateri je opravljal več pomembnih funkcij kot direktor v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC in kot nekdanji pooblaščeni glavni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu.
321 Glede na te elemente ni mogoče šteti, da je brez kakršnega koli dokaza pokazano, da ni več povezan z družbo KNIC.
322 Pri obrazložitvi njegove uvrstitve torej ni bila storjena napaka pri presoji.
323 Kar zadeva So Tong Myonga, je bil ta opredeljen kot predsednik družbe KNIC, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
324 Glede tega je iz dokumentov, predloženih Splošnemu sodišču, razvidno, da je bil So Tong Myong v obdobju od 1. oktobra 2007 do maja 2012 omenjen kot predsednik-direktor družbe KNIC. To dejstvo potrjuje njegovo pričanje, priloženo v prilogi A.9 k tožbi, v katerem pojasnjuje, da je njegov mandat predsednika družbe KNIC trajal od leta 2007 do oktobra 2014.
325 V zvezi z argumenti So Tong Myonga, da se je oktobra 2014 upokojil, je treba navesti, da je Komisija predložila izpis iz poslovnega registra pri Amtsgericht Hamburg (okrožno sodišče v Hamburgu) z dne 16. marca 2016, iz katerega je razvidno, da je So Tong Myong na ta dan še vedno opravljal funkcijo predsednika družbe KNIC.
326 V prilogi 2 k dopisu z dne 21. julija 2016, ki je bil predložen Splošnemu sodišču, So Tong Myong sicer res poudarja, da je bila ta informacija pravilna samo od leta 2010 do leta 2014, ko se je upokojil.
327 Vendar kot je bilo zgoraj že navedeno, za dejavnost Sodišča in Splošnega sodišča velja načelo proste presoje dokazov in edino merilo za presojo predloženih dokazov je njihova verodostojnost. Pri tem je za oceno dokazne vrednosti nekega dokumenta treba najprej preveriti verjetnost podatkov, ki jih ta vsebuje, in upoštevati zlasti izvor dokumenta, okoliščine njegove izdelave in njegovega naslovnika ter se vprašati, ali se glede na njegovo vsebino zdi razumen in zanesljiv (glej v tem smislu sodbo z dne 27. septembra 2012, Shell Petroleum in drugi/Komisija, T‑343/06, EU:T:2012:478, točka 161 in navedena sodna praksa).
328 Ugotoviti je treba, da je bilo pričanje So Tong Myonga pripravljeno posebej za to tožbo in da ima, ker prihaja od osebe, za katero veljajo zadevni omejevalni ukrepi, to pričanje zgolj majhno dokazno vrednost, v nasprotju z javno listino, kot je izpis iz poslovnega registra.
329 Ker So Tong Myong ni predložil dokaznih listin glede opravljanja funkcije predsednika družbe KNIC, ni mogoče šteti za dokazano, da ni več povezan z družbo KNIC in da ne deluje za ime družbe KNIC, v njenem imenu ali v skladu z njenimi navodili.
330 Pri obrazložitvi njegove uvrstitve torej ni bila storjena napaka pri presoji.
331 Glede na zgornje navedbe sta Svet in Komisija ob sprejetju drugih izpodbijanih aktov in Sklepa 2016/849 lahko veljavno ugotovila, da tožeče stranke v zadevi T‑533/15 še vedno delujejo v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
332 Na drugem mestu, kar zadeva argument tožečih strank v zadevi T‑533/15, da ni dokazov za njihovo zmožnost vplivanja na dejavnosti družbe KNIC, zadošča navesti, da za te osebe veljata merili za uvrstitev, ki zadevata „osebe ali subjekte, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih“, v smislu člena 15(1)(b)(ii) Sklepa 2013/183 in „osebe ali subjekte, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih“, v smislu člena 27(1)(b) Sklepa 2016/849.
333 Glede na merila za uvrstitev in spremenjena merila za uvrstitev, katerih zakonitosti tožeče stranke v zadevi T‑533/15 niso izpodbile, te stranke spadajo v kategorijo oseb, ki delujejo v imenu ali po navodilih subjekta, ki je uvrščen in bi lahko bil udeležen pri ustvarjanju denarnih sredstev, ki bi lahko prispevala k dejavnostim Demokratične ljudske republike Koreje, povezanim s širjenjem jedrskega orožja.
334 V teh okoliščinah to merilo ne zahteva nujno, da so tožeče stranke v zadevi T‑533/15 osebe, ki odločajo o prenosu finančnih sredstev, ki bi lahko prispevala k dejavnostim Demokratične ljudske republike Koreje, povezanim s širjenjem jedrskega orožja, niti da so v položaju, v katerem na tak prenos lahko vplivajo. Morajo pa biti povezane z dejavnostjo, navedeno v sporni obrazložitvi, razlagani ob upoštevanju zadevnih meril, to je z dejavnostjo ustvarjanja prihodka iz zunanje menjave, ki bi lahko prispeval k jedrskim programom Demokratične ljudske republike Koreje.
335 Splošno sodišče je namreč že presodilo, da je za osebo, ki opravlja funkcijo, na podlagi katere je pristojna za upravljanje subjekta, na katerega se nanašajo omejevalni ukrepi, načeloma mogoče šteti, da je udeležena pri dejavnostih, ki utemeljujejo sprejetje omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim subjektom (glej v tem smislu sodbi z dne 12. decembra 2013, Nabipour in drugi/Svet, T‑58/12, neobjavljena, EU:T:2013:640, točka 110, in z dne 5. novembra 2014, Mayaleh/Svet, T‑307/12 in T‑408/13, EU:T:2014:926, točka 143).
336 V zvezi z argumentom tožečih strank v zadevi T‑533/15, ki temelji na sodbi z dne 12. decembra 2013, Nabipour in drugi/Svet (T‑58/12, neobjavljena, EU:T:2013:640), je treba navesti, da je v nasprotju s pravnim okvirom obravnavane zadeve v sodbi z dne 12. decembra 2013, Nabipour in drugi/Svet (T‑58/12, neobjavljena, EU:T:2013:640), uvrstitev imena tožeče stranke na seznam temeljila na merilih, ki so drugačna od meril v obravnavani zadevi. Čeprav je bilo v navedeni sodbi zahtevano, da so fizične osebe, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, povezane z dejavnostmi širjenja jedrskega orožja, pa morajo v obravnavani zadevi fizične osebe, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, zgolj biti povezane z zagotavljanjem finančnih storitev ali prenosom finančnega ali drugega premoženja ali virov, ki bi lahko prispevali k jedrskim programom Demokratične ljudske republike Koreje, ne da bi bilo potrebno, da so te osebe posebej povezane z dejavnostmi širjenja jedrskega orožja.
337 Tako v obravnavani zadevi niti merila niti sporna obrazložitev, na katerih temelji uvrstitev imen tožečih strank v zadevi T‑533/15 na sporne sezname, ne zahtevajo, da se dokaže povezava med zadevno osebo in subjektom, ki deluje na področju širjenja jedrskega orožja, temveč zahtevajo, da se dokaže povezava med zadevno osebo in subjektom, ki zagotavlja prenos finančnega premoženja, ki bi lahko prispevalo k programom Demokratične ljudske republike Koreje, povezanim z dejavnostmi širjenja jedrskega orožja.
338 V obravnavani zadevi so vse tožeče stranke v zadevi T‑533/15, kakor je razvidno iz točk od 298 do 331 zgoraj, opravljale vodstvene funkcije v družbi KNIC. Kim Il‑Su je vodja v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC in nekdanji pooblaščeni glavni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu. Kang Song‑Sam je nekdanji pooblaščeni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu in vodja v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC. Choe Chun‑Sik je direktor v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC. Sin Kyu‑Nam je direktor v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC in nekdanji pooblaščeni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu. Pak Chun‑San je bil direktor v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC in nekdanji pooblaščeni glavni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu. So Tong Myong je bil predsednik družbe KNIC. Zato je treba ugotoviti, da njihove vloge pri dejavnosti pozavarovanja družbe KNIC kot vodja v oddelku za pozavarovanja družbe KNIC, direktor tega oddelka ali predsednik družbe KNIC zadoščajo, da se na eni strani lahko ugotovi, da so povezani z dejavnostjo družbe KNIC glede ustvarjanja prihodka iz zunanje menjave družbe KNIC z delovanjem v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili, in da se na drugi strani, kar presega preveritev točnosti druge in tretje obrazložitve glede tožečih strank v zadevi T‑533/15, ni treba opreti na indice glede njihovih posamičnih delovanj za dokaz, da so bili uvrščeni v skladu z uporabljenimi merili za uvrstitev.
339 V teh okoliščinah je ta tožbeni razlog treba v celoti zavrniti.
– Tretji tožbeni razlog: kršitev varstva podatkov
340 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 se s tretjim tožbenim razlogom v bistvu sklicujejo na kršitev členov 4, 10, 14 in 16 Uredbe št. 45/2001.
341 Glede tega je treba poudariti, da tožeče stranke v zadevi T‑533/15, čeprav zgolj naštevajo določbe Uredbe št. 45/2001 in odlomke iz mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, v bistvu zatrjujejo, da sta Svet in Komisija objavila netočne podatke. S tem naj bi Svet in Komisija dopustila, da se domneva, da so bile tožeče stranke v zadevi T‑533/15 udeležene pri nezakonitih dejavnostih, povezanih z nezakonitim razvijanjem orožja za množično uničevanje.
342 V zvezi s tem zadošča navesti, da glede na preučitev drugega tožbenega razloga te tožbe pri drugi in tretji obrazložitvi glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 ni bila storjena napaka pri presoji in da zato Svet in Komisija nista objavila netočnih podatkov ter dopustila, da se domneva udeležba tožečih strank pri nezakonitih dejavnostih.
343 Zato ta tožbeni razlog ne more uspeti.
344 V vsakem primeru pa je ta tožbeni razlog brezpredmeten.
345 Namreč tudi če bi Svet in Komisija osebne podatke glede tožečih strank v zadevi T‑533/15 obravnavala na način, ki ni v skladu z Uredbo št. 45/2001, to ne bi moglo privesti do razglasitve ničnosti drugih izpodbijanih aktov in Sklepa 2016/849. Tožeče stranke pa bi lahko, če bi uspele dokazati obstoj take obravnave, kršitev navedene uredbe uveljavljale v okviru odškodninske tožbe (glej v tem smislu sodbi z dne 30. novembra 2016, Rotenberg/Svet, T‑720/14, EU:T:2016:689, točka 140, in z dne 22. novembra 2017, HD/Parlament, T‑652/16 P, neobjavljena, EU:T:2017:828, točki 33 in 34).
– Četrti tožbeni razlog: nesorazmerna omejitev temeljnih pravic
346 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 ponavljajo argumente, navedene zoper prva izpodbijana akta, in dodajajo, da je škoda, povzročena z drugima izpodbijanima aktoma, popolnoma nesorazmerna.
347 Tožeče stranke v zadevi T‑533/15 naj namreč ne bi niti napeljevale niti pomagale družbi KNIC ZD pri ustvarjanju prihodkov, saj naj ta družba ne bi ustvarjala nobenih dohodkov ne zdaj ne takrat, ko je delovala. Poleg tega naj bi bili dve od njih, Pak Chun‑San in So Tong Myong, upokojeni in naj ne bi več delali za družbo KNIC, druge štiri tožeče stranke pa naj ne bi ustvarjale prihodkov v okviru svojih različnih funkcij v družbi KNIC. Od uvrstitve njihovih imen na sporne sezname naj ne bi bilo nobene koristi, čeprav bi bilo na seznam primerno uvrstiti družbo KNIC ZD samo. V teh okoliščinah naj bi očitno šlo za nesorazmerno omejitev njihove svobode.
348 Svet in Komisija tem argumentom nasprotujeta.
349 Ker ta tožbeni razlog temelji na argumentih, ki so skoraj enaki argumentom, ki so jih tožeče stranke v zadevi T‑533/15 navedle v okviru četrtega tožbenega razloga, uveljavljanega zoper prva izpodbijana akta, ga je glede na argumente, navedene zgoraj v točkah od 274 do 277, treba zavrniti.
350 Glede na zgornje navedbe je tožbo v zadevi T‑533/15 treba zavrniti v delu, v katerem se nanaša na razglasitev ničnosti drugih izpodbijanih aktov in Sklepa 2016/849.
351 Zato je treba v zadevi T‑533/15 tožbo v celoti zavrniti.
Stroški
352 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
353 Ker tožeče stranke v zadevi T‑533/15 v tej zadevi niso uspele, se jim v skladu s predlogi Sveta in Komisije naloži plačilo stroškov.
354 Ker v zadevi T‑264/16 družba KNIC ni uspela, ji je treba v skladu s predlogi Sveta in Komisije naložiti plačilo stroškov.
355 V skladu s členom 138(1) Poslovnika države članice, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške. Treba je odločiti, da Združeno kraljestvo v zadevi T‑533/15 nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat)
razsodilo:
1. Tožbi se zavrneta.
2. V zadevi T‑533/15 se Kim Il-Suju in drugim tožečim strankam, katerih imena so navedena v Prilogi, naloži plačilo stroškov, razen stroškov, nastalih Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska.
3. V zadevi T‑264/16 se družbi Korea National Insurance Corporation naloži plačilo stroškov.
4. V zadevi T‑533/15 Združeno kraljestvo nosi svoje stroške.
Frimodt Nielsen | Kreuschitz | Półtorak |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 14. marca 2018.
Podpisi
Kazalo
Dejansko stanje
Omejevalni ukrepi, uvedeni proti Demokratični ljudski republiki Koreji
Omejevalni ukrepi, uvedeni proti tožečim strankam
Postopek in predlogi strank
Pravo
Postopkovne posledice razveljavitve in nadomestitve Sklepa 2013/183
Vrstni red obravnavanja zadev T 533/15 in T264/16
Tožba v zadevi T 264/16
Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve
Drugi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji
Tretji tožbeni razlog: kršitev načel glede varstva podatkov
Četrti tožbeni razlog: nesorazmerna omejitev temeljnih pravic
Tožba v zadevi T 533/15
Tožba tožečih strank v zadevi T 533/15 v delu, v katerem se nanaša na prva izpodbijana akta
– Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve
– Drugi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji
– Tretji tožbeni razlog: kršitev varstva podatkov
– Četrti tožbeni razlog: nesorazmerna omejitev temeljnih pravic
Tožba tožečih strank v zadevi T 533/15 v delu, v katerem se nanaša na druga izpodbijana akta in na Sklep 2016/849
– Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve
– Drugi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji
– Tretji tožbeni razlog: kršitev varstva podatkov
– Četrti tožbeni razlog: nesorazmerna omejitev temeljnih pravic
Stroški