Tožba, vložena 6. aprila 2010 - Confederación de Cooperativas Agrarias de España y CEPES proti Komisiji

(Zadeva T-156/10)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeči stranki: Confederación de Cooperativas Agrarias de España (Madrid, Španija), Confederación Empresarial Española de la Economía Social (CEPES) (Madrid, Španija) (zastopnika: M. Araujo Boyd, odvetnik, in M. Muñoz de Juan, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožečih strank

Naj se tožbene razloge v tej zadevi razglasi za dopustne in utemeljene;

naj se člen 1 izpodbijane odločbe razglasi za ničen;

podredno, naj se člen 4 izpodbijane odločbe razglasi za ničen in

naj se Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba se nanaša na Odločbo Komisije z dne 15. decembra 2009 (državna pomoč št. C 2/2001) o ukrepih pomoči kmetijskemu sektorju, ki jih je izvedla Španija po zvišanju stroškov goriva. V tej odločbi je bilo ugotovljeno, da so določeni ukrepi pomoči kmetijskemu sektorju iz Real Decreto-Ley 10/2000 z dne 6. oktobra o nujnih ukrepih pomoči kmetijskemu, ribolovnemu in prevoznemu sektorju¹, ki ga je Španija priglasila 29. septembra 2000, državne pomoči, ki niso združljive s skupnim trgom, in odrejeno njihovo vračilo.

Omenjeni ukrepi so bili predmet prve Odločbe Komisije z dne 11. novembra 2001 ("prvotna odločba"), s katero je bilo ugotovljeno, da "ukrepi pomoči v korist kmetijskih zadrug iz Real Decreto-Ley 10/2000 [...] niso pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES". S sodbo z dne 12. decembra 2006² je bila ta prvotna odločba razveljavljena, ker ni bila obrazložena, saj Komisija v svoji odločbi ni zadosti upoštevala vpliva na davčno obravnavo zadrug, ki bi ga lahko imele druge dajatve, ki niso davek od dohodkov pravnih oseb. Komisija je nato 15. decembra 2009 sprejela izpodbijano odločbo, ne da bi sprejela novo odločitev o sprožitvi postopka.

Tožeči stranki navajata pet tožbenih razlogov:

-    Prvi tožbeni razlog temelji na tem, da je Komisija kršila pravico zadevnih strank do izjave s tem, da je sprejela izpodbijano odločbo, v kateri so ugotovitve popolnoma nasprotne ugotovitvam iz prvotne odločbe, ne da bi ponovno začela formalni postopek in ne da bi zadevnim strankam dala možnost, da predložijo pripombe.

-    Z drugim tožbenim razlogom se Komisiji očita, da je odstopila od tega, kar je bilo naloženo s sodbo, izdano v zadevi T-146/03, ki je sankcionirala zgolj nezadostno obrazložitev nekaterih delov prvotne odločbe. Namesto da bi te dele popravila, je Komisija preučila dele svoje prvotne odločbe, o katerih sodišče ni dvomilo. To postopanje Komisije krši načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj zadevnih strank.

-    Tretjič, tožeči stranki izpodbijata opredelitev ukrepa kot državna pomoč, saj sama ugotovitev, da kmetijske zadruge, ki svoje dejavnosti ne izvršujejo 100 % s svojimi člani (zadružni model popolne vzajemnosti), uživajo "prednost", ker se jih drugače davčno obravnava kot družbe, pri čemer se prezre, da zadruge in kapitalske družbe niti dejansko niti pravno niso v podobnem položaju, ne zadostuje. Tudi če bi se sprejelo tako primerjavo - kar pa v tem primeru ne velja - davčna obravnava zadrug ni prednost, temveč razlike, upravičene z sistematiko in naravo španskega davčnega sistema, kot je Komisija sama priznala v prvotni odločbi, o čemer se v sodbi z dne 12. decembra 2006 ni podvomilo.

-    Tožeči stranki kot četrti razlog in podredno menita, da Komisija ni zadosti obrazložila odločbe in je glede na člen 107(3)(c) PDEU storila napako pri presoji združljivosti ukrepa ter da bi moral biti navedeni ukrep razglašen za združljiv.

-    Nazadnje tožeči stranki izpodbijata vrstni red vračil pomoči, kakor je določen v izpodbijani odločbi.

____________

¹ - Boletín Oficial del Estado št. 241/2000 z dne 7. oktobra, str. 34614.

² - Sodba T-143/03, ZOdl., str. II-98.