SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 20. septembra 2007(*)
„Neizpolnitev obveznosti države – Ohranjanje naravnih habitatov – Prostoživeče živalske in rastlinske vrste – Posebno območje varstva ‚Valloni e steppe pedegarganiche‘“
V zadevi C‑388/05,
zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 24. oktobra 2005,
Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata A. Aresu in D. Recchia, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožeča stranka,
proti
Italijanski republiki, ki jo zastopa I. M. Braguglia, zastopnik, skupaj z G. Fiengom, avvocato dello Stato, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožena stranka,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, K. Schiemann, J. Makarczyk, L. Bay Larsen (poročevalec), sodniki, in C. Toader, sodnica,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodni tajnik: R. Grass,
na podlagi pisnega postopka,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 3. maja 2007
izreka naslednjo
Sodbo
1 Komisija Evropskih skupnosti s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Italijanska republika:
– pred 28. decembrom 1998, datumom določitve „Valloni e steppe pedegarganiche“ kot posebnega območja varstva (v nadaljevanju: POV), ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz člena 4(4) Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 103, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o pticah), s tem da ni sprejela primernih ukrepov za preprečitev onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov ter škodljivih motenj za ptice, ki bi verjetno imele bistvene posledice, ker so načrt, imenovan „regionalni dogovor“, in v njem določeni projekti lahko vplivali na habitate in vrste znotraj pomembnega območja za ptice, imenovanega tudi Important Bird Area (v nadaljevanju: IBA) – navedenega v seznamu IBA 1989 pod št. 94 kot „Promontorio del Gargano“ in v seznamu IBA 1998 pod št. 129 kot „Promontorio del Gargano“ – ter so dejansko povzročili poslabšanje stanja habitatov in škodljive motnje za ptice na navedenem območju;
– po 28. decembru 1998, datumu določitve POV „Valloni e steppe pedegarganiche“, ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz člena 6(2), (3) in (4) in člena 7 Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, str. 7, v nadaljevanju: Direktiva o habitatih), s tem da
– v nasprotju s členom 6(2) te direktive ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi na POV „Valloni e steppe pedegarganiche“ preprečila slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere je bilo to POV določeno, ki sta posledica projektov iz „regionalnega dogovora“, ki so bili že dokončani in so vzrok za slabšanje naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst na zadevnem območju;
– v nasprotju s členom 6(3) navedene direktive ni opravila ex ante presoje posledic projektov iz „regionalnega dogovora“, ki so bili že dokončani in bi verjetno pomembno vplivali na POV „Valloni e steppe pedegarganiche“, v skladu s pogoji, določenimi v tem členu;
– v nasprotju s členom 6(4) te direktive ni uporabila postopka, ki omogoča, da se projekt – kljub negativni presoji posledic za območje in če ni drugih rešitev – izvede iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, vključno s socialnimi ali gospodarskimi razlogi, ali na podlagi presoje, povezane z zdravjem ljudi in javno varnostjo, s koristnimi posledicami bistvenega pomena za okolje ali z drugimi po mnenju Komisije nujnimi razlogi prevladujočega javnega interesa, niti ni Komisije obvestila o vseh izravnalnih ukrepih, potrebnih za zagotovitev varstva celovite usklajenosti Nature 2000 v zvezi s projekti iz „regionalnega dogovora“, ki so bili – kljub njihovim posledicam za POV „Valloni e steppe pedegarganiche“ – odobreni zaradi boja proti socialno-gospodarski krizi in nezaposlenosti, ki sta prizadeli regijo Manfredonia.
Pravni okvir
Skupnostna ureditev
2 Člen 4 Direktive o pticah določa:
„1. Vrste iz Priloge I so predmet posebnih ukrepov za ohranitev njihovih habitatov, da se zagotovi preživetje in razmnoževanje teh vrst na njihovem območju razširjenosti.
[…]
Države članice razvrstijo zlasti ozemlja, ki so glede na število in velikost najprimernejša, kot posebna območja varstva za ohranjanje teh vrst, upoštevaje varstvene zahteve teh vrst na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva.
2. Države članice sprejmejo podobne ukrepe za redno pojavljajoče se selitvene vrste, ki niso navedene v Prilogi I, upoštevaje njihovo potrebo po varstvu na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva, kar zadeva njihova območja za razmnoževanje, goljenje in prezimovanje ter počivališča na njihovih selitvenih poteh. Države članice zato posvetijo posebno pozornost varovanju mokrišč ter zlasti mokrišč mednarodnega pomena.
[…]
4. V zvezi z območji varstva iz odstavkov 1 in 2 države članice sprejmejo primerne ukrepe, da ne pride do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov ali kakršnih koli motenj, ki v taki meri vplivajo na ptice, da bi bilo to pomembno glede na cilje tega člena. Države članice si prizadevajo, da ne bi prišlo do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov tudi izven teh območij varstva.“
3 Člen 6(2) Direktive o habitatih določa:
„Države članice storijo vse potrebno, da na posebnih ohranitvenih območjih preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere so bila območja določena, kolikor bi tako vznemirjanje lahko pomembno vplivalo na cilje te direktive.“
4 Člen 6(3) Direktive o habitatih določa postopek presoje vplivov, ki bi jih lahko imeli načrti in projekti na varovana območja, medtem ko člen 6(4) te direktive določa sprejetje izravnalnih ukrepov, pod določenimi pogoji, če je treba načrt ali projekt izvesti kljub negativni presoji posledic za zadevno območje.
5 Člen 7 Direktive o habitatih določa, da obveznosti iz člena 6(2), (3) in (4) te direktive „nadomestijo vse obveznosti iz prvega stavka člena 4(4) [Direktive o pticah] za območja, določena na podlagi člena 4(1) ali podobno priznana po členu 4(2) navedene direktive, od datuma začetka izvajanja te direktive ali datuma, ko država članica določi ali prizna ta območja po [Direktivi o pticah], če je slednji datum kasnejši“.
Dejansko stanje in predhodni postopek
6 Lega Italiana Protezione Uccelli (Italijansko združenje za zaščito ptic) je februarja 2001 pri Komisiji vložilo pritožbo, v skladu s katero naj bi bilo na geografskem območju „Valloni e steppe pedegarganiche“, ki je bilo 28. decembra 1998 razglašeno za POV, že izvedenih ali naj bi se izvajalo več industrijskih in gradbenih projektov, ki škodujejo naravnim habitatom in ohranjanju številnih vrst prostoživečih ptic, ki bivajo na tem območju ali se preko njega selijo.
7 Komisija je z dopisom z dne 22. avgusta 2001 od Italijanske republike zahtevala podatke o opravljenih in načrtovanih delih na navedenem območju, zlasti o tistih iz „regionalnega dogovora“ za industrijski razvoj regije Manfredonia, ki sta jih sprejeli dežela Apulija in občina Manfredonia.
8 Italijanske oblasti so odgovorile z dopisoma stalnega predstavništva Italijanske republike pri Evropski uniji z dne 6. decembra 2001 in 15. februarja 2002 ter z dopisom dežele Apulija z dne 13. februarja 2003.
9 Z dopisom z dne 19. decembra 2003 je Komisija pozvala Italijansko republiko, naj predloži stališča v roku dveh mesecev od dneva vročitve tega dopisa.
10 Ker ta država članica ni odgovorila na omenjeni dopis, je Komisija 9. julija 2004 nanjo naslovila obrazloženo mnenje.
11 Italijanska republika je na to mnenje odgovorila z dopisom z dne 9. novembra 2004, v katerem je navedla, da bo v kratkem odgovorila na očitke Komisije.
12 Ker drugega odgovora ni bilo, se je Komisija odločila vložiti to tožbo.
13 Ker je Komisija odstopila od zahtevkov v zvezi s kršitvijo člena 6(3) in (4) Direktive o habitatih, o njih ni treba več odločati.
Tožba
Trditve strank
14 Komisija trdi, da je bil „regionalni dogovor“ za industrijski razvoj regije Manfredonia odobren marca 1998 in da so bili projekti, ki jih vsebuje, začeti takoj, s čimer je bilo prizadeto ohranjanje več zaščitenih vrst ptic, ki so živele ali so se selile preko geografskega območja „Valloni e steppe pedegarganiche“, ki je bilo 28. decembra 1998 razvrščeno kot POV. Sicer pa naj bi se ti projekti še vedno izvajali.
15 Ta „regionalni dogovor“ naj bi bil odobren, ne da bi bili sprejeti ukrepi za preprečitev onesnaženja ali poslabšanja habitatov ter vznemirjanja ptic na območju „Valloni e steppe pedegarganiche“ in brez predhodne presoje vplivov na to območje.
16 Italijanska republika se strinja, da je bil „regionalni dogovor“ marca 1998 odobren brez kakršnega koli predhodnega postopka presoje njegovih vplivov na območje „Valloni e steppe pedegarganiche“. Priznava, da je imela namestitev industrije neposreden vpliv na izginotje habitata, pomembnega za Skupnost, s tega območja.
Presoja Sodišča
Položaj pred določitvijo geografskega območja „Valloni e steppe pedegarganiche“ kot POV
17 Člen 4(4) Direktive o pticah nalaga državam članicam obveznost, naj sprejmejo primerne ukrepe, da na POV ne pride do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov ali kakršnih koli motenj, ki toliko vplivajo na ptice, da bi bilo to pomembno glede na cilje tega člena.
18 Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da morajo države članice spoštovati zlasti obveznosti iz člena 4(4) Direktive o pticah, tudi če zadevno območje ni bilo razglašeno kot POV, pa bi moralo biti (glej sodbo z dne 18. marca 1999 v zadevi Komisija proti Franciji, C‑166/97, Recueil, str. I‑1719, točka 38).
19 Sodišče je v zvezi s tem odločilo, da seznam IBA, čeprav zadevnih držav članic pravno ne zavezuje, vsebuje znanstvene dokaze, ki omogočajo ugotovitev, ali država članica spoštuje obveznost, da območja, ki so glede na število in površino najprimernejša za ohranitev zaščitenih vrst, razvrsti kot POV (glej zlasti sodbo z dne 7. decembra 2000 v zadevi Komisija proti Franciji, C‑374/98, Recueil, str. I‑10799, točka 25).
20 Ni sporno, da geografsko območje „Valloni e steppe pedegarganiche“, ki se nahaja v deželi Apulija, natančneje v občini Manfredonia, daje zavetje redkim vrstam prostoživečih ptic, tako da ga je BirdLife International leta 1989 razglasil kot IBA z imenom „Promontorio del Gargano“. Kot IBA je bilo razvrščeno tudi v seznamu IBA 1998.
21 Zdi se torej, da bi moralo biti omenjeno območje razglašeno kot POV pred 28. decembrom 1998.
22 Poleg tega ni sporno, da je izvedba namestitve industrije v okviru „regionalnega dogovora“ povzročila uničenje dela območja „Valloni e steppe pedegarganiche“, ki je bilo dobro ohranjeno, kar je škodilo ohranitvi več vrst zaščitenih ptic, ki so obiskovale to območje.
23 Zato je treba ugotoviti, da Italijanska republika pred 28. decembrom 1998 ni izpolnila obveznosti iz člena 4(4) Direktive o pticah in da je treba tožbi Komisije v tem delu ugoditi.
Položaj po določitvi geografskega območja „Valloni e steppe pedegarganiche“ kot POV
24 Poudariti je treba, da kar zadeva območja, razvrščena kot POV, člen 7 Direktive o habitatih določa, da se obveznosti iz člena 4(4) Direktive o pticah nadomesti predvsem z obveznostmi iz člena 6(2) Direktive o habitatih od datuma začetka izvajanja zadnjenavedene direktive ali datuma razvrstitve v skladu z Direktivo o pticah, če je slednji datum poznejši (glej sodbo z dne 13. junija 2002 v zadevi Komisija proti Irski, C‑117/00, Recueil, str. I‑5335, točka 25).
25 Ker je bilo območje „Valloni e steppe pedegarganiche“ 28. decembra 1998 razglašeno kot POV, zanj v obravnavanem primeru velja člen 6(2) Direktive o habitatih od tega datuma dalje.
26 V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 6(2) Direktive o habitatih, tako kot člen 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah, zavezuje države članice, naj sprejmejo primerne ukrepe, da se na POV, ki so razvrščena v skladu s členom 4(1) Direktive o pticah, izognejo poslabšanju habitatov ter motnjam, ki bi lahko pomembno vplivale na vrste, za katere so bila določena POV (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Irski, točka 26).
27 Iz spisa izhaja, da so razmere, opisane v točki 22 te sodbe, prenehale obstajati po 28. decembru 1998. V zvezi s tem je treba poudariti, da je dežela Apulija, da bi odgovorila na očitke Komisije iz dopisa z dne 7. julija 2004, navedla, da je upoštevala nujnost sprejetja zadostnih izravnalnih ukrepov, ki predvidevajo ali razširitev zadevnega POV ali določitev novega POV, ki bi bilo živalsko in rastlinsko primerljivo s prizadetim habitatom.
28 Zato je očitek, da Italijanska republika ni izpolnila obveznosti iz člena 6(2) Direktive o habitatih, utemeljen. Torej je treba tožbi Komisije ugoditi tudi v tem delu.
29 Ugotoviti je torej treba, da Italijanska republika, s tem da ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi na POV „Valloni e steppe pedegarganiche“ preprečila slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere je bilo to področje določeno, ni izpolnila obveznosti iz člena 4(4) Direktive o pticah, kar zadeva obdobje pred 28. decembrom 1998, in obveznosti iz člena 6(2) Direktive o habitatih, kar zadeva obdobje po tem datumu.
Stroški
30 V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Komisija predlagala, naj se Italijanski republiki naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
1) Italijanska republika, s tem da ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi na POV „Valloni e steppe pedegarganiche“ preprečila slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere je bilo to področje določeno, ni izpolnila obveznosti iz člena 4(4) Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic, kar zadeva obdobje pred 28. decembrom 1998, in obveznosti iz člena 6(2) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, kar zadeva obdobje po tem datumu.
2) Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.
Podpisi