SKLEP PREDSEDNIKA SODIŠČA
z dne 10. marca 2023(*)
„Pritožba – Intervencija – Člen 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije – Interes za rešitev zadeve – Konkurenca – Koncentracije – Trg farmacevtske industrije – Odločitev Evropske komisije, da preuči koncentracijo, ki jo je nanjo napotil organ države članice, pristojen za konkurenco – Odločitev Komisije, da privoli, da se druge države članice pridružijo prvotni zahtevi za napotitev – Strokovno združenje, ki ni reprezentativno za zadevni sektor – Zavrnitev“
V zadevi C‑625/22 P,
zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 30. septembra 2022,
Grail LLC s sedežem v Menlo Parku (Združene države), ki jo zastopajo A. Giraud, avocat, J. M. Jiménez‑Laiglesia Oñate, abogado, D. Little, solicitor, J. Ruiz Calzado, abogado, in S. Troch, advocaat,
pritožnica,
druge stranke v postopku so
Illumina Inc. s sedežem v San Diegu (Združene države), ki jo zastopajo D. Beard, BL, J. Blanco, abogada, B. Cullen, BL, F. González Díaz, abogado, J. Holmes, barrister, G. Rizza in M. Siragusa, avvocati,
tožeča stranka na prvi stopnji,
Evropska komisija, ki jo zastopajo G. Conte, N. Khan in C. Urraca Caviedes, agenti,
tožena stranka na prvi stopnji,
Helenska republika,
Francoska republika, ki jo zastopata T. Stéhelin in N. Vincent, agenta,
Kraljevina Nizozemska, ki jo zastopata K. Bulterman in P. P. Huurnink, agentki,
Nadzorni organ Efte, ki ga zastopajo C. Simpson, M. Sánchez Rydelski in M.‑M. Joséphidès, agenti,
intervenienti na prvi stopnji,
PREDSEDNIK SODIŠČA,
ob upoštevanju predloga sodnika poročevalca N. Wahla,
po opredelitvi generalnega pravobranilca N. Emiliouja
izdaja naslednji
Sklep
1 Družba Grail LLC s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 13. julija 2022, Illumina/Komisija (T‑227/21, EU:T:2022:447), s katero je to zavrnilo tožbo za razglasitev ničnosti, prvič, Sklepa Komisije C(2021) 2847 final z dne 19. aprila 2021, s katerim je bilo ugodeno zahtevi Autorité de la concurrence française (organ, pristojen za konkurenco, Francija) za pregled koncentracije, pri kateri gre za pridobitev izključnega nadzora družbe Illumina, Inc., nad družbo Grail, Inc. (zadeva COMP/M.10188 – Illumina/Grail), drugič, sklepov Komisije C(2021) 2848 final, C(2021) 2849 final, C(2021) 2851 final, C(2021) 2854 final in C(2021) 2855 final z dne 19. aprila 2021 o ugoditvi zahtevam grškega, belgijskega, norveškega, islandskega in nizozemskega organa, pristojnega za konkurenco, za pridružitev tej zahtevi za napotitev, in tretjič, dopisa Komisije z dne 11. marca 2021, s katerim sta bili družbi Illumina in Grail obveščeni o navedeni zahtevi za napotitev.
2 Association française des juristes d'entreprise (francosko druženje pravnikov v podjetjih (AFJE)) in association européenne des juristes d'entreprise (evropsko združenje pravnikov v podjetjih (AEJE)) sta z vlogama, vloženima v sodnem tajništvu 9. januarja 2023, na podlagi člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije ter členov 130 in 190 Poslovnika Sodišča, predlagali, da se jima dovoli intervencija v tej zadevi v podporo predlogom družbe Grail.
3 Potem ko je sodni tajnik Sodišča v skladu s členom 131(1) Poslovnika, ki se za pritožbeni postopek uporablja na podlagi člena 190(1) tega poslovnika, strankam vročil predloga za intervencijo, ki sta ju vložili AFJE in AEJE, so družbi Illumina in Grail ter Evropska komisija v predpisanem roku predložile stališča glede teh predlogov.
4 Medtem ko sta družbi Illumina in Grail navedli, da sta naklonjeni predlogoma za intervencijo, je Komisija predlagala, naj se ta predlog zavrne.
Predloga za intervencijo
5 V skladu s členom 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije imajo vsi, ki lahko izkažejo upravičen interes za rešitev Sodišču predložene zadeve, ki ni spor med državami članicami, med institucijami Evropske unije ali med temi državami na eni strani in temi institucijami na drugi strani, pravico intervenirati v sporu.
6 V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pojem „interes za rešitev zadeve“ v smislu te določbe opredeliti glede na predmet spora ter ga razumeti kot neposreden in dejanski interes glede samih predlogov, ne pa kot interes v zvezi z navedenimi razlogi ali trditvami. Izraz „rešitev zadeve“ se namreč nanaša na predlagano končno odločitev, kot bi bila navedena v izreku prihodnje sodbe (sklep predsednika Sodišča z dne 7. februarja 2019, Bayer CropScience in Bayer/Komisija, C‑499/18 P, neobjavljen, EU:C:2019:107, točka 5 in navedena sodna praksa).
7 V zvezi s tem je treba zlasti preveriti, ali izpodbijani akt neposredno vpliva na vložnika predloga za intervencijo in ali je njegov interes za rešitev spora gotov. Načeloma pa naj bi bilo mogoče interes za rešitev spora šteti za dovolj neposreden le, če lahko ta rešitev spremeni pravni položaj vložnika predloga za intervencijo (sklep predsednika Sodišča z dne 27. februarja 2019, Uniwersytet Wrocławski in Poljska/REA, C‑515/17 P in C‑561/17 P, neobjavljen, EU:C:2019:174, točka 8 in navedena sodna praksa).
8 Vendar iz ustaljene sodne prakse tudi izhaja, da se lahko reprezentativnemu strokovnemu združenju, katerega namen je zaščititi interese svojih članov, dovoli intervencija, če spor sproža načelna vprašanja, ki lahko vplivajo na te interese (sklepa predsednika Sodišča z dne 1. oktobra 2019, Komisija/Ville de Paris in drugi, C‑179/19 P, neobjavljen, EU:C:2019:836, točka 7, in z dne 1. septembra 2022, Google in Alphabet/Komisija, C‑48/22 P, neobjavljen, EU:C:2022:667, točka 7 in navedena sodna praksa). Zato je treba šteti, da je zahteva, da ima takšno združenje neposreden in dejanski interes za rešitev spora, izpolnjena, ko to združenje dokaže, da je v takšnem položaju, ne glede na to, ali se bo lahko z rešitvijo zadeve spremenil pravni položaj združenja kot takega.
9 Namen tako široke razlage pravice do intervencije v korist reprezentativnih strokovnih združenj je namreč omogočiti boljšo presojo okvira zadev, predloženih sodišču Unije, obenem pa se izogniti številnim posamičnim intervencijam, ki bi ogrozile učinkovitost in nemoten potek postopka (glej v tem smislu sklepa predsednika Sodišča z dne 17. junija 1997, National Power in PowerGen/Komisija, C‑151/97 P(I) in C‑157/97 P(I), EU:C:1997:307, točka 66, in z dne 1. oktobra 2019, Komisija/Ville de Paris in drugi, C‑179/19 P, neobjavljen, EU:C:2019:836, točka 12). Vendar pa lahko reprezentativna strokovna združenja v nasprotju s fizičnimi in pravnimi osebami, ki delujejo v lastnem imenu, vložijo predlog za intervencijo v sporu, predloženem Sodišču, ne zato, da bi branila individualne interese, temveč bolj zato, da bi branila kolektivne interese svojih članov. Intervencija takega združenja namreč ponuja vpogled v vse te kolektivne interese, na katere vpliva načelno vprašanje, od katerega je odvisna rešitev spora, in tako Sodišču omogoča, da bolje presodi okvir, v katerem mu je zadeva predložena.
10 V skladu s sodno prakso iz točke 8 tega sklepa in, natančneje, kot izhaja iz sodne prakse Splošnega sodišča (glej sklep predsednika tretjega razširjenega senata Splošnega sodišča z dne 6. oktobra 2021, Illumina/Komisija, T‑227/21, EU:T:2021:672, točka 24 in navedena sodna praksa), se tako lahko združenju dovoli intervencija v zadevi, prvič, če predstavlja znatno število podjetij, dejavnih v zadevnem sektorju, drugič, če je njegov cilj ščititi interese svojih članov, tretjič, če lahko zadeva sproži načelna vprašanja, ki vplivajo na delovanje zadevnega sektorja, in četrtič, če bi torej lahko prihodnja sodba bistveno vplivala na interese njegovih članov.
11 Utemeljenost predlogov za intervencijo, ki sta ju vložili AFJE in AEJE, je treba preučiti ob upoštevanju teh pogojev, ki jih je treba potrditi.
12 Prvič, AFJE in AEJE v utemeljitev svojih predlogov navajata, da predstavljata znatno število članov, dejavnih v gospodarskem sektorju, na katerega se nanaša koncentracija v tej zadevi. AFJE naj bi namreč predstavljalo celotno skupnost pravnikov v podjetjih v Franciji in zajemalo vse sektorje francoskega gospodarstva. Kar zadeva AEJE, naj bi bilo krovna organizacija 22 evropskih združenj pravnikov v podjetjih in naj bi tako zastopalo skupne interese združenj pravnikov v podjetjih, ki pokrivajo vse sektorje evropskega gospodarstva. Drugič, AFJE in AEJE, katerih cilj je ohranjati pravno državo in načela pravne varnosti v Evropi, naj bi bili odgovorni za obrambo in zaščito interesov svojih članov. Tretjič, ta zadeva naj bi sprožala načelna vprašanja v zvezi z razlago člena 22 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40), ki naj bi vplivala na pravne transakcije v različnih gospodarskih sektorjih. Četrtič, izid pritožbe bi lahko bistveno vplival na interese, ki jih zastopata AFJE in AEJE. Zlasti v zvezi s koncentracijami bi morali imeti pravniki v podjetjih možnost izvajati jasne in predvidljive postopke, da ne bi podjetja, v katerih so zaposleni, zašla v težave z regulatorjem, pristojnim za nadzor takih koncentracij, ali da ne bi bila prisiljena prekiniti koncentracijo, ki se je že začela ali celo zaključila.
13 Vendar na podlagi te utemeljitve navedenima predlogoma za intervencijo ni mogoče ugoditi.
14 Na prvem mestu, AFJE in AEJE nista dokazali, da bi rešitev te zadeve vplivala na njune interese ali interese njunih članov v smislu sodne prakse, navedene v točkah 6 in 7 tega sklepa. Ker koncentracija v tej zadevi ne vpliva niti na ti združenji niti na njune člane, ki tega sicer ne trdijo, izrek prihodnje sodbe ne bi neposredno in dejansko vplival na njihov pravni položaj.
15 Na drugem mestu, AFJE in AEJE nista dokazali, prvič, da v skladu z načeli iz točke 10 tega sklepa predstavljata znatno število podjetij, dejavnih v sektorju, na katerega se nanaša koncentracija v tej zadevi, drugič, da lahko koncentracija sproži načelna vprašanja, ki vplivajo na delovanje tega sektorja, in tretjič, da lahko prihodnja sodba bistveno vpliva na interese njunih članov.
16 Opozoriti je treba namreč, da se koncentracija v tej zadevi nanaša na sektor krvnih testov za zgodnje odkrivanje raka z uporabo sekvenciranja naslednje generacije (next‑generation sequencing (NGS)), širše pa farmacevtski sektor in/ali sektor medicinskih pripomočkov.
17 V zvezi s tem je treba poudariti, da čeprav je namen široke razlage pravice reprezentativnih strokovnih združenj do intervencije, kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 9 tega sklepa, omogočiti boljšo presojo okvira zadev, predloženih sodišču Unije, obenem pa se izogniti številnim posamičnim intervencijam, ki bi ogrozile učinkovitost in nemoten potek postopka, njen namen ni dovoliti intervencijo združenj, ki niso reprezentativna ter imajo le posreden in hipotetičen interes za rešitev spora.
18 Če bi moralo Sodišče združenju, ki zastopa pravnike v podjetjih, dovoliti intervencijo v zadevi, kot je ta, iz razlogov, kot jih navajata AFJE in AEJE, bi to pomenilo, da bi imelo tako združenje možnost intervencije v večini postopkov pred sodišči Unije, ki vključujejo razlago določbe prava Unije na področju konkurence, saj bi se bilo mogoče v takih postopkih vedno sklicevati na podobne razloge.
19 Glede na navedeno je torej treba ugotoviti, da ne glede na to, ali sta AFJE in AEJE reprezentativni strokovni združenji in ali je njun cilj ščititi interese svojih članov, ti združenji nista izkazali interesa za rešitev zadeve v smislu člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije. Zato je treba njuna predloga za intervencijo zavrniti.
20 Te ugotovitve ne more izpodbiti dejstvo, da so sodišča Unije reprezentativnim strokovnim združenjem odvetnikov in pravnih svetovalcev v nekaterih zadevah dovolila intervencijo, saj so se te zadeve nanašale na načelna vprašanja, ki so lahko vplivala na interese njihovih članov. V zvezi s tem je treba zlasti opozoriti, da se je pravno vprašanje, ki se je postavljalo v zadevi, v kateri je bil izdan sklep predsednika Sodišča z dne 5. julija 2018, Uniwersytet Wrocławski in Poljska/REA (C‑515/17 P in C‑561/17 P, neobjavljen, EU:C:2018:7):553), nanašalo na izpolnjevanje pogoja neodvisnosti, ki se zahteva, kadar stranko pred sodišči Unije zastopa pravni svetovalec, ki ima s to stranko sklenjeno civilnopravno pogodbo za storitve, ki jih opravlja kot zunanji učitelj, in da je bilo to zato načelno vprašanje, ki bi lahko vplivalo na interese strokovnega združenja, ki zastopa pravne svetovalce.
21 Iz vseh zgoraj navedenih preudarkov izhaja, da AFJE in AEJE nista izkazali interesa za rešitev zadeve v smislu člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, in da je zato treba njuna predloga za intervencijo zavrniti.
Stroški
22 V skladu s členom 138(1) poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker AFJE in AEJE s svojima predlogoma za intervencijo nista uspeli in je Komisija predlagala, naj se jima naloži plačilo stroškov, je treba skleniti, da nosita stroške v zvezi s tema predlogoma za intervencijo.
Iz teh razlogov je predsednik Sodišča sklenil:
1. Predloga za intervencijo, ki sta ju vložili association française des juristes d'entreprise (AFJE) in association européenne des juristes d'entreprise (AEJE), se zavrneta.
2. Stroške v zvezi s tema predlogoma za intervencijo nosita association française des juristes d'entreprise (AFJE) in association européenne des juristes d‘entreprise (AEJE).
Podpisi