SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 3. oktobra 2014(*)
„Model Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Registriran model Skupnosti, ki predstavlja vložek – Prejšnji model – Novost – Individualna narava – Vidne značilnosti sestavnega dela kompleksnega izdelka – Presoja prejšnjega modela – Členi 3, 4, 5, 6 in člen 25(1)(b) Uredbe (ES) št. 6/2002“
V zadevi T‑39/13,
Cezar Przedsiębiorstwo Produkcyjne Dariusz Bogdan Niewiński s sedežem v Ełku (Poljska), ki so jo sprva zastopali M. Nentwig in G. Becker, nato M. Nentwig, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga je sprva zastopal F. Mattina, nato P. Bullock, zastopnika,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem,
Poli-Eco Tworzywa Sztuczne sp. z o.o. s sedežem v Szprotawi (Poljska), ki jo je sprva zastopal B. Rokicki, nato D. Rzazewska, odvetnika,
zaradi tožbe zoper odločbo tretjega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 8. novembra 2012 (zadeva R 1512/2010‑3) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Poli-Eco Tworzywa Sztuczne sp. z o.o. in Cezar Przedsiębiorstwo Produkcyjne Dariusz Bogdan Niewiński,
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi M. Prek, predsednik senata, I. Labucka (poročevalka), sodnica, in V. Kreuschitz, sodnik,
sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 25. januarja 2013,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 2. maja 2013,
na podlagi odgovora na tožbo, ki jo je intervenientka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 30. aprila 2013,
na podlagi obravnave z dne 2. aprila 2014
izreka naslednjo
Sodbo
1 Tožeča stranka Cezar Przedsiębiorstwo Produkcyjne Dariusz Bogdan Niewiński je pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo modela Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142).
2 Model, katerega registracija je bila zahtevana, je namenjen uporabi pri „robnih letvah“ iz razreda 25‑02 v smislu Locarnskega aranžmaja o ustanovitvi mednarodne klasifikacije za industrijske vzorce in modele z dne 8. oktobra 1968, kakor je bil spremenjen, in je prikazan tako:
3 Model je bil registriran na dan vložitve zahteve za registracijo pod številko 000070438‑0002 in objavljen v Biltenu modelov Skupnosti št. 2003/035 z dne 9. decembra 2003.
4 Intervenientka, družba Poli-Eco Tworzywa Sztuczne sp. z o.o., je 11. septembra 2007 pri UUNT vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti zadevnega modela. Razlog, ki ga je navedla v utemeljitev zahteve, se je nanašal na člen 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 v povezavi s členi od 4 do 6 te uredbe.
5 Intervenientka je navedla, da izpodbijani model ni bil nov, saj so turška družba Nil Plastik ter nemški družbi Bolta in Döllken leta 1999 dale na trg enake modele. Intervenientka je v utemeljitev zahteve med drugim predložila izbrane strani kataloga „Program 1999“ družbe Döllken (v nadaljevanju: katalog Döllken), ki vsebuje te prikaze:
6 Oddelek za ničnost UUNT je z odločbo z dne 31. maja 2010 ugodil zahtevi za ugotovitev ničnosti z obrazložitvijo, da izpodbijani model ni bil nov. Svojo presojo je utemeljil z enim od prikazov v katalogu Döllken z leta 1999 (v nadaljevanju: prejšnji model D1):
7 Oddelek za ničnost je v bistvu menil, da med izpodbijanim modelom in prejšnjim modelom D1 ni bilo nobene vidne razlike, ker je del kompleksnega izdelka in ker je njegova edina vidna lastnost ob normalni uporabi sprednja površina.
8 Tožeča stranka je 4. avgusta 2010 pri UUNT na podlagi členov od 55 do 60 Uredbe št. 6/2002 vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ničnost.
9 Tretji odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 8. novembra 2012 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbo zavrnil. V bistvu je ugotovil, da je treba izpodbijani model razglasiti za ničnega zaradi neobstoja novosti in individualne narave. Natančneje, odbor za pritožbe je ugotovil, da je izpodbijani model del kompleksnega izdelka v smislu člena 3(c) Uredbe št. 6/2002 in da je njegov edini vidni del ob normalni uporabi ravna površina njegovega glavnega dela. Ker je ravna površina izpodbijanega modela enaka ravni površini prejšnjega modela D1, je odbor za pritožbe menil, da sta ta modela enaka in da zato izpodbijani model ni nov. Tudi splošna vtisa spornih modelov na seznanjenega uporabnika izpodbijanega modela, torej v obravnavanem primeru obrtnika, ki redno kupuje robne letve, naj bi bila enaka. Izpodbijani model zato naj ne bi imel individualne narave.
Predlogi strank
10 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
11 UUNT in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
12 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge, pri čemer se prvi nanaša na kršitev člena 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002, drugi na kršitev člena 63(1) navedene uredbe in tretji na kršitev člena 62 te uredbe.
13 Tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga v bistvu trdi, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da izpodbijani model ni nov in nima individualne narave.
14 UUNT in intervenientka menita, da je odbor za pritožbe utemeljeno menil, da izpodbijani model ni nov in nima individualne narave.
15 Člen 25 Uredbe št. 6/2002 določa:
„1. Model Skupnosti se lahko razglasi za ničnega le v naslednjih primerih:
[…]
(b) če ne izpolnjuje zahtev členov 4 do 9;
[…]“
16 Člen 4 Uredbe št. 6/2002 določa:
„[…]
1. Videz izdelka je varovan z modelom Skupnosti, če je nov in ima individualno naravo.
2. Videz izdelka, uporabljen ali vgrajen v izdelek, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, šteje, da je nov in da ima individualno naravo le v naslednjih primerih:
(a) če sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksni izdelek, ob normalni uporabi slednjega ostane viden; in
(b) če vidne značilnosti sestavnega dela same po sebi izpolnjujejo pogoje glede novosti in individualne narave.
3. ,Normalna uporaba‘ v pomenu odstavka 2(a) pomeni uporabo pri končnem uporabniku, kar izključuje vzdrževanje, servisiranje ali popravljanje.“
17 V skladu s členom 3(c) Uredbe št. 6/2002 „kompleksni izdelek“ pomeni izdelek, sestavljen iz več sestavnih delov, ki jih je mogoče zamenjati, tako da se izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi.
18 Iz člena 5(1)(b) Uredbe št. 6/2002 je razvidno, da videz izdelka šteje za nov, če javnosti pred datumom vložitve prijave za registracijo videza izdelka, za katerega se zahteva varstvo, še ni bil dostopen enak videz izdelka. V odstavku 2 tega člena je določeno, da videzi izdelka štejejo za enake, če se njihove značilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih.
19 V skladu s členom 6(1)(b) Uredbe št. 6/2002 se šteje, da ima registriran model Skupnosti individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi model, ki je bil javnosti dostopen pred datumom vložitve prijave za registracijo ali, če se zahteva prednostna pravica, pred datumom prednostne pravice.
20 To tožbo je treba obravnavati ob upoštevanju zgoraj navedenih določb.
21 Najprej je treba tako kot odbor za pritožbe ugotoviti, da je izpodbijani model sestavljen iz ravnega dela in dveh stranskih delov, ki se odpreta do kota, malo večjega od 90 stopinj, in imata zatiča, obrnjena proti zunanjemu delu njunih „prostih koncev“, in da je v zahtevi za registracijo opisan kot model, namenjen uporabi pri robni letvi.
22 Pred primerjavo spornih modelov za namen presoje novosti in individualne narave izpodbijanega modela je treba ugotoviti, ali je izpodbijani model sestavni del kompleksnega izdelka in, če je odgovor pritrdilen, kateri deli tega modela so vidni ob normalni uporabi. Obravnavati je treba tudi prejšnji model D1, na katerega se je oprl odbor za pritožbe, ker tožeča stranka izpodbija presojo tega modela, ki jo je opravil odbor za pritožbe, in torej opredelitev zadevnega modela.
Opredelitev izpodbijanega modela kot sestavnega dela kompleksnega izdelka
23 Odbor za pritožbe je ugotovil, da je izpodbijani model sestavni del kompleksnega izdelka, ki je sestavljen iz robne letve, ki vsebuje utor za namestitev električnih kablov ali telefonskih žic, in izpodbijanega modela, torej vložka za prekritje navedenega utora, ki je prilagojen robni letvi in se lahko odstrani in ponovno namesti. Ta model naj bi bil del kompleksnega izdelka, tudi kadar je nameščen v druge vrste robnih letev, ker se njegov ravni del pritrdi v steno, pri čemer se robna letev pritrdi na stranska elementa z zatičema s setom drugih zatičev, ki sta nameščena na površini za robno letvijo. Iz tega naj bi vsekakor sledilo, da je izpodbijani model sestavni del kompleksnega izdelka.
24 Tožeča stranka trdi, da je izpodbijani model večnamenski izdelek, ki ga je mogoče uporabljati na več načinov, in da njegove uporabe ni mogoče omejiti na uporabo kot sestavni del kompleksnega izdelka. V bistvu je navedla dva načina uporabe izpodbijanega modela, torej uporabo za prekritje utora v robni letvi in uporabo za pritrditev v tla ali steno. Vendar naj stene ali tal ne bi bilo mogoče šteti za izdelek. Tožeča stranka trdi tudi, da je treba člen 3(c) Uredbe št. 6/2002 razlagati strogo in da je zato mogoče šteti, da je model del kompleksnega izdelka, zgolj če ta uporaba pomeni edini smiselni način njegove uporabe.
25 UUNT meni, da različni načini uporabe izpodbijanega modela, ki jih navaja tožeča stranka, potrjujejo, da je ta del kompleksnega izdelka.
26 Najprej je treba opozoriti, da je bistveno ugotoviti, ali je izpodbijani model sestavni del kompleksnega izdelka, ker je pri primerjavi zadevnih modelov v skladu s členom 4(2)(a) in (b) Uredbe št. 6/2002 glede sestavnih delov kompleksnih izdelkov mogoče upoštevati zgolj vidne značilnosti ob normalni uporabi.
27 Glede obravnavanega primera je treba ugotoviti, da je izpodbijani model, kot je razvidno iz spisa in zlasti iz dokumentov, priloženih tožbi, sestavni del kompleksnega izdelka, če je namenjen prekritju utora v robni letvi in tudi utora v steni ali tleh.
28 V zvezi s tem je treba navesti, da tožeča stranka pri tem, da trdi, da je izpodbijani model večnamenski, v bistvu navaja zgolj načine uporabe tega modela kot vložek v robne letve, steno ali tla. Res je sicer, da omenja tudi možnost, da se izpodbijani model uporablja kot samostojni izdelek, torej žleb, in v zvezi s tem napotuje na prilogo A7 k tožbi. Vendar je tožeča stranka na obravnavi priznala, da je ta uporaba zgolj možnost. Čeprav se potencialnih uporab modela ne sme izključiti, je treba poudariti, da popolnoma hipotetične uporabe izpodbijanega modela, kot je navedena v prilogi A7 k tožbi, ni mogoče upoštevati, saj je iz spisa jasno razvidno, da se bo v obravnavanem primeru izpodbijani model uporabljal predvsem za sestavni del kot vložek za prekritje utora.
29 Izpodbijani model je torej sestavni del kompleksnega izdelka.
Vidne značilnosti sestavnega dela ob normalni uporabi
30 V skladu s členom 4(2)(b) Uredbe št. 6/2002 morajo vidne značilnosti modela, ki je sestavni del kompleksnega izdelka, same po sebi izpolnjevati pogoje glede novosti in individualne narave. V skladu z odstavkom 3 navedenega člena normalna uporaba pomeni uporabo pri končnem uporabniku, kar izključuje vzdrževanje, servisiranje ali popravljanje.
31 Zato je treba opredeliti vidne lastnosti ob normalni uporabi izdelka.
32 Odbor za pritožbe je v točki 25 izpodbijane odločbe ugotovil, da je končnemu uporabniku izpodbijanega modela, torej uporabniku prostorov, v katerih so nameščene robne letve, vidna zgolj ravna površina modela, kadar se ta uporabi kot vložek za prekritje utora v robni letvi. Pri uporabi, kot je ponazorjena v katalogu Döllken, pa naj ne bi ostal viden noben del modela, saj naj bi bil model skrit za robno letvijo.
33 Tožeča stranka izpodbija ugotovitve odbora za pritožbe in trdi, da vsi deli izpodbijanega modela ostanejo vidni ob njegovi normalni uporabi, kadar je izpodbijani model izdelan iz prozornega materiala, kadar se pri namestitvi kablov v robno letev odstrani vložek in kadar konci robne letve niso prekriti.
34 UUNT meni, da je ugotovitev odbora za pritožbe, da je edini del modela, ki je viden ob normalni uporabi, njegova ravna površina, utemeljen. Glede trditev tožeče stranke trdi, da odstranitev vložka robne letve ob popravilu ali namestitvi kablov v utor, ni normalna uporaba. Poleg tega naj si ne bi bilo smiselno predstavljati, da lahko konca robne letve ostaneta neprekrita.
35 Tožeča stranka trdi tudi, da izpodbijanega modela, v nasprotju z ugotovitvami odbora za pritožbe, ni mogoče uporabiti skupaj z robno letvijo, kot je prikazana v katalogu Döllken, torej ga pritrditi v steno in prekriti z robno letvijo, ki se pritrdi na zatiča modela s setom drugih zatičev, ki sta nameščena na sami robni letvi. To naj zlasti ne bi bilo mogoče, ker naj bi bila zatiča izpodbijanega modela predolga, da se bi ju lahko vstavilo v del za robno letvijo.
36 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da se v skladu s členom 4(2)(a) Uredbe št. 6/2002 šteje, da je model, ki je sestavni del kompleksnega izdelka, nov in ima individualno naravo, zgolj če, potem ko je bil vgrajen v kompleksni izdelek, ob normalni uporabi slednjega ostane viden. Iz tega sledi, da varstvo modela ni mogoče, če se ga uporabi tako, da se ga pritrdi na del za robno letev, zato take uporabe v obravnavanem primeru ni treba upoštevati. Edina uporaba izpodbijanega modela, ki jo je treba upoštevati pri tej presoji, je njegova uporaba kot vložek za prekritje utora. Ugotovitev odbora za pritožbe, da noben del sestavnega dela, za katerega se uporabi model, ne ostane viden, kadar se model pritrdi za robno letev, zato v obravnavanem primeru ni upoštevna, pri čemer to ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe. Tožeča stranka torej ne more uspešno uveljavljati, da sta zatiča izpodbijanega modela predolga.
37 Zato je treba vidnost značilnosti izpodbijanega modela obravnavati, le kadar se ta uporabi kot vložek za prekritje utora v robni letvi ali steni.
38 Kot je ugotovil odbor za pritožbe, ostane vidna zgolj ravna površina izpodbijanega modela, kadar se ta uporabi za prekritje utora v robni letvi ali steni. To je ponazorjeno tudi v dokumentih iz priloge od A8 do A13 k tožbi.
39 Poleg tega je treba v tej fazi presoje obravnavati trditev tožeče stranke, da za izpodbijani model ni mogoče uporabiti merila vidnosti, ker stena ali tla, v katera se vstavi izdelek, pri katerem se uporabi izpodbijani model, nista izdelek v smislu člena 3 Uredbe št. 6/2002.
40 V zvezi s tem je treba poudariti, da je bistveno merilo za varstvo modelov Skupnosti vidnost. Iz uvodne izjave 12 Uredbe št. 6/2002 je namreč razvidno, da naj varstvo ne zajema tistih sestavnih delov, ki med normalno uporabo izdelka niso vidni, pa tudi ne tistih značilnosti takih delov, ki niso vidne, kadar je del pritrjen. Iz tega je razvidno, da za namen te presoje ni treba ugotavljati, ali so utori, ki jih izpodbijani model prekrije, v izdelku v strogem smislu člena 3 Uredbe št 6/2002, pač pa je treba ugotavljati vidne značilnosti ob normalni uporabi, kot je to v obravnavanem primeru storil odbor za pritožbe.
41 Te ugotovitve odbora za pritožbe ni mogoče izpodbijati z drugimi trditvami tožeče stranke.
42 Prvič, namestitev električnih ali telefonskih kablov v utor robne letve, pokrit z vložkom, za katerega je uporabljen izpodbijani model, je zajeta z izjemo člena 4(3) Uredbe št. 6/2002 v smislu, da vzdrževanja, servisiranja ali popravljanja ni mogoče šteti za normalno uporabo. Ker je delo namestitve ali zamenjave kablov v utoru po svoji naravi začasno, povsem ustreza vzdrževanju ali servisiranju v smislu zgoraj navedene določbe. Poleg tega je odbor za pritožbe v točki 26 izpodbijane sodbe pravilno ugotovil, da se robne letve ob normalni uporabi odstranijo le pri prenovi prostora in popravilu ali zamenjavi kablov ali telefonskih žic. Zato je pravilno ugotovil, da normalna uporaba ne zajema razstavljanja in rednega preverjanja vložka.
43 Drugič, glede možnosti neprekritja koncev robne letve, pri čemer bi ostal viden prečni del robne letve in vložka, je treba ugotoviti, kot je poudaril UUNT, da koncev izdelka ne bi bilo smiselno pustiti neprekritih, saj je izdelek zasnovan predvsem za prekritje kablov. Poleg tega je iz priloge A13 k tožbi (str. od 61 do 64) razvidno, da so robnim letvam, v katere je vstavljen vložek, za katerega se uporabi izpodbijani model, priloženi elementi za prekritje njihovih koncev. Poleg tega je v prilogi 14 k tožbi (str. 66) pojasnjeno, da uporaba pokrovčkov in nastavkov omogoča hitro in enostavno namestitev, ki jo uporabnik lahko opravi sam, kar v obravnavanem primeru dokazuje, da je predvideno prekritje prečnih delov robnih letev.
44 Tretjič, glede primera, v katerem je model izdelan iz prozornega materiala, je treba poudariti, da na podlagi ponazoritev uporabe vložka v prilogah A8, A9 in A12 k tožbi ni mogoče ugotoviti, da so skozi prozorno površino vidni zatiči vložka, ko je ta pritrjen na robno letev, steno ali tla. Odbor za pritožbe je v točki 29 izpodbijane odločbe tudi pravilno ugotovil, da se lahko zadevna modela, kot sta prikazana, uporabita za izdelke iz različnih materialov in ne zgolj prozornih materialov. Poleg tega je UUNT pravilno ugotovil, da ta značilnost ni del grafičnega prikaza izpodbijanega modela.
45 Ugotovitev odbora za pritožbe, da je sprednja površina edina značilnost izpodbijanega modela, ki je vidna ob normalni uporabi, zato ni napačna.
Presoja prejšnjega modela
46 Tožeča stranka trdi, da je prejšnji model D1 enostavna linija z dvema enostavnima in kratkima kavljema na obeh koncih. Ker ta model ne prikazuje nobenega tridimenzionalnega izdelka, naj bi bila kakršnakoli ideja o ravni površini nejasna in negotova. Ugotovitev odbora za pritožbe v točki 30 izpodbijane sodbe, da je prejšnji model D1 izdelek z ravno površino, naj bi bila torej napačna. Poleg tega naj bi bilo iz dokumenta UUNT „Examination of Applications for Registered Community Designs“ razvidno, da značilnosti prejšnjega modela, ki niso zadostno predstavljene v prikazu, ki bi lahko bil predhodno razkrit, ni mogoče upoštevati za namen presoje individualne narave izpodbijanega modela.
47 UUNT trdi, da prikaz prejšnjega modela, kot je med drugim predstavljen v katalogu Döllken omogoča „razumevanje samega izdelka“ in torej njegovo uporabno primerjavo z izpodbijano znamko ali modelom. Dejstvo, da je ta prikaz omejen na pogled od strani, ne izključuje primerjave z izpodbijanim modelom, saj naj bi bilo mogoče v obravnavanem primeru obliko in značilnosti prejšnjega modela v celoti opredeliti, čeprav je prikaz dvodimenzionalen in ne zajema pogleda od zgoraj.
48 V zvezi s tem je treba najprej navesti, da Uredba št. 6/2002 glede presoje novosti in individualne narave v smislu členov 5 in 6 te uredbe ne zahteva, da grafični prikaz modela, katerega registracija se zahteva, ali modela, ki je že razkrit javnosti, vključuje pogled od zgoraj, če ta grafični prikaz omogoča opredelitev oblike in značilnosti modela. Odbor za pritožbe je v obravnavanem primeru lahko pravilno ugotovil, da prikaz modela, kot je razkrit v katalogu Döllken, omogoča opredelitev oblike in značilnosti tega prejšnjega modela ter načina njegove uporabe.
49 Dalje, obravnavati je treba vprašanje vidnosti prejšnjega modela ob normalni uporabi. Odbor za pritožbe je v obravnavanem primeru v točki 30 izpodbijane sodbe ugotovil, da je njegova edina vidna lastnost, tako kot edina vidna lastnost izpodbijanega modela, ravna sprednja površina. Vendar se v skladu s katalogom Döllken, ki med drugim zajema prejšnji model D1, ta model namesti na zadnjo stran robne letve. Iz tega je razvidno, da ta model ob normalni uporabi kompleksnega izdelka, katerega del je, ni viden.
50 V zvezi s tem je treba navesti, da je odbor za pritožbe v točki 21 izpodbijane odločbe pri presoji uporabe izpodbijanega modela poudaril, da so robne letve, kot so predstavljene v utemeljitev zahteve za ugotovitev ničnosti, sestavljene iz ravnega glavnega dela z zatičema, pritrjenim v steno, in robne letve, ki se na ta zatiča pritrdi s setom drugih zatičev, ki sta nameščena tesno skupaj na površini za robno letvijo. V točki 25 izpodbijane odločbe je iz tega razloga sklenil, da pri takem načinu uporabe element, prikazan v izpodbijanem modelu in v prejšnjem modelu, ni viden.
51 Ker model, ki je sestavni del kompleksnega izdelka, ki ob normalni uporabi tega kompleksnega izdelka ni viden, ne more biti varovan na podlagi člena 4(2)(a) Uredbe št. 6/2002, je treba ugotoviti, da po analogiji novosti in individualne narave modela Skupnosti ni mogoče presojati na podlagi primerjave tega modela s prejšnjim modelom, ki kot sestavni del kompleksnega izdelka ob njegovi normalni uporabi ni viden.
52 Merilo vidnosti, kot je navedeno v uvodni izjavi 12 Uredbe št. 6/2002 in na katerega je opozorjeno v točki 40 zgoraj, se torej uporabi za prejšnji model. Tudi UUNT je na obravnavi priznal, da je treba za oba sporna modela uporabiti enaka merila.
53 Iz tega je razvidno, da je odbor za pritožbe napačno opravil presojo pri primerjavi zadevnih modelov, ker je štel, da sprednji del izdelka, za katerega se uporabi prejšnji model, ki je del kompleksnega izdelka, ob normalni uporabi ostane viden. V tem smislu ni pravilno opredelil vidnih elementov prejšnjega modela. Kot je navedeno v točki 51 zgoraj, predlog za ugotovitev ničnosti ne more temeljiti na prejšnjem modelu, ki kot sestavni del kompleksnega izdelka ob njegovi normalni uporabi ni viden. Zato je preizkus novosti in individualne narave izpodbijanega modela, ki ga je opravil odbor za pritožbe, napačen. To zadostuje za ugoditev tožbenemu razlogu.
54 Iz tega je razvidno, da je treba temu tožbenemu razlogu ugoditi, ne da bi bilo treba obravnavati druge trditve in razloge, ki jih navaja tožeča stranka.
Stroški
55 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni.
56 Ker UUNT ni uspel, se mu v skladu s predlogi tožeče stranke naloži plačilo svojih stroškov in stroškov tožeče stranke.
57 V skladu s členom 87(4), tretji pododstavek, Poslovnika intervenientka nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)
razsodilo:
1. Odločba tretjega odbora za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 8. novembra 2012 (zadeva R 1512/2010‑3) se razveljavi.
2. UUNT poleg svojih stroškov nosi stroške družbe Cezar Przedsiębiorstwo Produkcyjne Dariusz Bogdan Niewiński.
3. Družba Poli-Eco Tworzywa Sztuczne sp. z o.o. nosi svoje stroške.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 3. oktobra 2014.
Podpisi