SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 22. aprila 2015(*)
„Kmetijstvo – Skupna organizacija trgov – Sektorji sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave – Pomoč skupinam proizvajalcev – Omejitev finančne udeležbe Unije – Pravna varnost – Legitimno pričakovanje – Obveznost obrazložitve – Lojalno sodelovanje“
V zadevi T‑290/12,
Republika Poljska, ki sta jo sprva zastopala B. Majczyna in M. Szpunar, nato Majczyna in K. Strás, zastopniki,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki so jo sprva zastopali N. Donnelly, B. Schima in D. Milanowska, nato D. Milanowska in M. Schima, zastopniki,
tožena stranka,
katere predmet je predlog za razglasitev ničnosti člena 1, točke od 2 do 4, 6, 12 in 13, in povezanih določb členov 2, od (1) do (3), in 3 ter prilog I in II Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 302/2012 z dne 4. aprila 2012 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 99, str. 21),
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi D. Gratsias, predsednik, M. Kančeva, sodnica, in C. Wetter (poročevalec), sodnik,
sodna tajnica: J. Weychert, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 17. septembra 2014
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 302/2012 z dne 4. aprila 2012 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 99, str. 21) je začela veljati 5. aprila 2012. Namen Izvedbene uredbe št. 302/2012 je s spremembo Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, str. 1) omejiti finančno pomoč Evropske unije pri pomoči skupinam proizvajalcev sadja in zelenjave (v nadaljevanju: SP).
2 Izvedbena uredba št. 302/2012 določa vstavitev Prilog Va in Vb k Izvedbeni uredbi št. 543/2011 in vstavitev sprememb k členom od 36 do 39, 44, 47, 92, 95, 97, 98 in 112 te uredbe.
3 SP so subjekti, ustanovljeni na pobudo proizvajalcev sadja in zelenjave v državah članicah, ki so pristopile k Uniji 1. maja 2004 ali po tem datumu, v najbolj oddaljenih regijah Unije in na manjših egejskih otokih. SP so prehodne in so bile ustanovljene za izpolnitev meril za priznanje za organizacije proizvajalcev (v nadaljevanju: OP) po koncu obdobja največ pet let.
4 Možnost ustanovitve SP določa člen 125e Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, str. 1), kakor je bila spremenjena.
5 OP so glavni akterji v sektorju sadja in zelenjave. Za pridobitev statusa OP mora oseba izpolnjevati pogoje iz člena 122, 125a in 125b Uredbe o enotni SUT, med katerimi je med drugim obveznost, da imajo minimalno število članov in pokrivajo minimalno količino tržne proizvodnje. Priznane OP imajo pravico do finančne pomoči v okviru operativnih programov.
6 Člen 103a(1) Uredbe o enotni SUT določa, da lahko države članice SP v prehodnem obdobju dodelijo dve vrsti pomoči, in sicer pomoč za spodbuditev ustanavljanja in pospešitev njihovega administrativnega delovanja ter pomoč za kritje dela naložb, potrebnih za pridobitev priznanja in opredeljenih v načrtu za priznanje.
7 Država članica SP najprej izplača pomoč. Unija pa nato vrne del izplačanih pomoči.
8 Spremembe, ki jih je uvedla Izvedbena uredba št. 302/2012, se nanašajo na vračilo Unije. Člen 103a(2) Uredbe o enotni SUT določa, da Unija pomoč iz odstavka 1 tega člena povrne v skladu s pravili, ki jih Evropska komisija sprejme o financiranju takšnih ukrepov, vključno z mejnimi vrednostmi in zgornjimi mejami ter stopnjo financiranja Skupnosti. Dodelitev pomoči SP je namreč v veliki meri odvisna od držav članic. Člen 103a(1) Uredbe o enotni SUT določa, da „lahko države članice [SP] dodelijo pomoč“. Člen 36 Izvedbene uredbe št. 543/2011, kakor je bila spremenjena, državam članicam daje polje proste presoje pri določitvi minimalnih zahtev, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba, da lahko predloži načrt za priznanje, pravil za vsebino in izvedbo načrtov za priznanje, upravnih postopkov za odobritev, spremljanje in izpolnjevanje načrtov za priznanje ter spremembe načrtov, za katere ni potrebna odobritev pristojnega organa. Države članice poleg tega odločijo o pomembnosti ukrepov financiranja SP v nacionalni kmetijski politiki. Uporaba ugodnejših pravil za financiranje za SP od tistih za OP omogoča proizvajalcem iz sektorja sadja in zelenjave, ki še niso sposobni izpolnjevati meril, določenih za OP, da se uradno organizirajo na trgu. V skladu z uvodno izjavo 29 Uredbe št. 544/2011, kakor je bila spremenjena, se mora za spodbujanje ustanavljanja stabilnih organizacij proizvajalcev, ki so sposobne prispevati k uresničevanju ciljev ureditve trga za sadje in zelenjavo, začasno priznanje dodeliti le tistim skupinam proizvajalcev, ki lahko dokažejo, da so sposobne izpolniti vse zahteve za priznanje v določenem roku.
9 Znatna prekoračitev prvotno predvidenih zneskov in ugotovitev nekaterih nepravilnosti pri uporabi določb Unije o financiranju SP ob kontrolnih pregledih SP sta Komisijo spodbudili k sprejetju Izvedbene uredbe št. 302/2012.
10 Pred 5. aprilom 2012, datumom začetka veljave Izvedbene uredbe št. 302/2012, ni obstajala letna zgornja meja za finančno udeležbo Unije pri pomoči, dodeljeni SP, niti meja za udeležbo Unije pri pomoči za naložbe iz člena 103a(1)(b) Uredbe o enotni SUT.
11 Kar zadeva OP, pa je bila udeležba Unije pri pomoči za naložbe omejena na 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje. SP so lahko financirale tudi naložbe, ki jih v primeru OP ni mogoče financirati.
12 Na podlagi delovanja Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov (v nadaljevanju: Upravljalni odbor) je začela veljati Izvedbena uredba št. 302/2012. Prvi osnutek sprememb pravil o financiranju Unije iz Izvedbene uredbe št. 302/2012 je bil v Upravljalnem odboru predstavljen septembra 2011. V tem osnutku Komisije so bili zlasti predlagani omejitev pomoči za naložbe, določena v členu 103a(1)(b) Uredbe o enotni SUT, seznam naložb, za katere ni mogoče dodeliti pomoči, in zgornja meja možnosti, da se načrti o priznanju med letom spremenijo na 25 % prvotno odobrenega zneska. Zadnji načrt se je obravnaval na sestankih Upravljalnega odbora z dni 20. septembra ter 4. in 19. oktobra 2011. Na sestanku Upravljalnega odbora z dne 19. oktobra se je glasovalo o načrtu za spremembe. Ker na tem sestanku Upravljalni odbor ni mogel podati mnenja, se je Komisija odločila, da ga ne sprejme.
13 Komisija je nato predstavila drugi osnutek sprememb Izvedbene uredbe št. 543/2011, ki ga je Upravljalni odbor preučeval na sestankih z dni 27. in 29. marca ter 3. aprila 2012, ko se je o tem osnutku tudi glasovalo. V tem osnutku je Komisija v bistvu nameravala spremeniti omejitve pomoči za naložbe, določene v členu 103a(1)(b) Uredbe o enotni SUT, ohraniti seznam naložb, za katere ni mogoče dodeliti pomoči, in znižati zgornjo mejo morebitnih sprememb načrtov o priznanju med letom na 25 % prvotno odobrenega zneska. Nameravala je tudi uvesti omejitev finančne udeležbe Unije pri pomočeh iz člena 103a Uredbe o enotni SUT na 10 milijonov EUR v koledarskem letu. Upravljalni odbor o tem osnutku ponovno ni mogel podati mnenja.
14 Komisija je 4. aprila 2012 sprejela Izvedbeno uredbo št. 302/2012.
Postopek in predlogi strank
15 Republika Poljska je 29. junija 2012 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
16 Odgovor na tožbo je bil v Sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložen 14. septembra 2012.
17 Replika je bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložena 6. novembra 2012.
18 Duplika je bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložena 18. januarja 2013.
19 Po odhodu sodnika poročevalca, ki je bil prvotno določen, je bila ta zadeva dodeljena novemu sodniku poročevalcu.
20 Zaradi delne zamenjave sodnikov Splošnega sodišča je bil sodnik poročevalec razporejen v osmi senat, zato je bila ta zadeva dodeljena temu senatu.
21 Na podlagi poročila sodnika poročevalca je Splošno sodišče odločilo, da začne ustni postopek, in v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 Poslovnika Splošnega sodišča postavilo pisna vprašanja strankam. Stranki sta nanja odgovorili v predpisanih rokih.
22 Stranki sta ustne navedbe in odgovore na vprašanja Splošnega sodišča podali na obravnavi z dne 17. septembra 2014.
23 Republika Poljska Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– člena 1, točke od 2 do 4, 6, 12 in 13, in 2, od (1) do (3), v povezavi s členom 3 in Prilogama I in II k Izvedbeni uredbi št. 302/2012 (v nadaljevanju: izpodbijane določbe), razglasi za nična;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
24 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– zavrne tožbo;
– Republiki Poljski naloži plačilo stroškov postopka.
Pravo
25 Republika Poljska v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge, ki se nanašajo, prvič, na kršitev načela pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, drugič, na kršitev načela sorazmernosti, tretjič, na kršitev člena 296 PDEU zaradi nezadostne obrazložitve izpodbijanih določb, in četrtič, na kršitev načela lojalnega sodelovanja in solidarnosti.
26 Najprej je treba preučiti tretji tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, nato pa še druge.
Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 296 PDEU zaradi nezadostne obrazložitve izpodbijanih določb
27 Republika Poljska zatrjuje, da Komisija ni zadostno obrazložila omejitve finančne udeležbe Unije v korist SP in torej ni izpolnila obveznosti obrazložitve iz člena 296 PDEU.
28 Republika Poljska meni, da bi morala Komisija obrazložiti izpodbijane določbe, glede na to, da imajo zelo negativne učinke za proizvajalce sadja in zelenjave in vsebujejo neobičajne in nove spremembe, ki so bile uvedene s pospešeno hitrostjo.
29 Republika Poljska poleg tega meni, da bi morala Komisija glede na veljavno sodno prakso navesti dejanske elemente, ki utemeljujejo uvedbo omejitev pri finančni udeležbi Unije v korist SP, in cilje, ki jim uvedba takih omejitev sledi.
30 Republika Poljska poudarja, da Komisija ni nedvoumno navedla ciljev, ki jim sledi uvedba zadevnih omejitev.
31 Komisija izpodbija trditve Republike Poljske.
32 V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti obrazložitev, ki jo zahteva člen 296 PDEU, prilagojena zadevnemu aktu in mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je ta akt izdala, in sicer tako, da se lahko tisti, ki jih akt zadeva, seznanijo z razlogi za sprejetje zadevnega ukrepa in da pristojno sodišče lahko opravi nadzor (glej sodbo z dne 24. novembra 2005, Italija/Komisija, C‑138/03, C‑324/03 in C‑431/03, ZOdl., EU:C:2005:714, točka 54 in navedena sodna praksa).
33 To zahtevo je treba presojati glede na okoliščine obravnavanega primera, zlasti glede na vsebino akta, lastnosti podanih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga lahko imajo naslovniki ali druge osebe, ki jih akt neposredno in posamično zadeva. Ne zahteva se, da morajo biti v obrazložitvi natančno navedeni vsi upoštevni dejanski in pravni elementi, saj vprašanja, ali obrazložitev akta izpolnjuje zahteve iz člena 296 PDEU, ni treba presojati le glede na njegovo besedilo, ampak tudi glede na kontekst in celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje (glej zgoraj v točki 32 navedeno sodbo Italija/Komisija, EU:C:2005:714, točka 55 in navedena sodna praksa). To velja toliko bolj, če so bile države članice intenzivno vključene v postopek nastajanja spornega akta in torej poznajo razloge, ki so podlaga temu aktu (glej sodbi z dne 22. novembra 2001, Nizozemska/Svet, C‑301/97, Recueil, EU:C:2001:621, točka 188, in z dne 26. junija 2012, Poljska/Komisija, C‑335/09 P, ZOdl., EU:C:2012:385, točka 153 in navedena sodna praksa).
34 Kadar gre za uredbo, se obrazložitev po eni strani lahko omeji na navedbo celote okoliščin, ki so pripeljale do njenega sprejetja, in po drugi splošnih ciljev, ki jih želi doseči (sodbi z dne 3. julija 1985, Abrias in drugi/Komisija, 3/83, Recueil, EU:C:1985:283, točka 30, in z dne 10. marca 2005, Španija/Svet, C‑342/03, ZOdl., EU:C:2005:151, točka 55).
35 Poleg tega je, kadar iz splošnega akta izhaja bistvo cilja, ki ga zasleduje institucija, nesorazmerno zahtevati posebno obrazložitev glede posameznih tehničnih odločitev (glej sodbo z dne 7. septembra 2006, Španija/Svet, C‑310/04, ZOdl., EU:C:2006:521, točka 59 in navedena sodna praksa).
36 V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da so razlogi, iz katerih so bile uvedene spremembe pri finančni udeležbi Unije v korist SP, predstavljeni v uvodnih izjavah 5 in 6 Izvedbene uredbe št. 302/2012. Tam je navedeno dejstvo, da so bile določene zgornje meje, „[d]a se zagotovi proračunska disciplina“ in „da se na trajnosten in učinkovit način izboljša dodeljevanje finančnih sredstev“.
37 Poleg tega je iz uvodne izjave 2 Izvedbene uredbe št. 302/2012 razvidno, da so bile spremembe sistema financiranja uvedene, da se prepreči položaje, ki so v nasprotju s cilji Uredbe o enotni SUT, zlasti to, da pravne enote umetno ustvarijo pogoje za izplačilo pomoči Unije, tako da proizvajalci zamenjajo eno SP za drugo s ciljem izkoriščanja pomoči v obdobju, ki je daljše od petih let in da pridobivajo to pomoč tudi, ko že izpolnjujejo merila za priznanje za OP.
38 Uvodna izjava 17 Izvedbene uredbe št. 302/2012 se nanaša na upravičena pričakovanja proizvajalcev in določa zlasti, da se spremembe ne uporabljajo za načrte za priznanje, sprejete pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, za katere so se ti subjekti že finančno zavezali ali sklenili pravno zavezujoče dogovore s tretjimi strankami za izvedbo naložb.
39 Kar zadeva začetek veljavnosti Izvedbene uredbe št. 302/2012, je iz uvodne izjave št. 302/2012 razvidno, da mora „zaradi nadzora izdatkov Unije“ ta uredba začeti veljati na dan njene objave.
40 V preostalem je treba ugotoviti, da je okvir, v katerem so bile sprejete izpodbijane določbe, Republiki Poljski omogočal, da se seznani z razlogi zanje. Ta je namreč sodelovala na sestankih Upravljalnega odbora, na katerih se je razpravljalo o predlogih sprememb. Prav tako je na obravnavi priznala, da so bili predstavniki proizvajalcev sadja in zelenjave obveščeni o pomembnih tekočih spremembah.
41 Zato je treba šteti, da je ob upoštevanju sodne prakse, navedene zgoraj v točkah od 32 do 35, obrazložitev izpodbijanih določb zadostna, ker Republiki Poljski in gospodarskim subjektom omogoča, da se seznanijo z razlogi za sprejeti ukrep, Splošnemu sodišču pa, da izvaja nadzor.
42 Zato je treba tretji tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 296 PDEU zaradi nezadostne obrazložitve izpodbijanih določb, zavrniti kot neutemeljen.
Prvi tožbeni razlog: kršitev načel pravne varnosti in varstva zaupanja v pravo
43 Republika Poljska poudarja, da so bile izpodbijane določbe uvedene na tak način, da proizvajalci sadja in zelenjave zadevnih sprememb niso mogli predvideti in jim prilagoditi svojo dejavnost. Meni, da so bile spremembe njihove finančne situacije sicer mogoče, vendar pa so ti proizvajalci lahko pričakovali, da bodo spremembe uvedene s hitrostjo in na način, ki bo omogočal prilagoditev v razumnih rokih.
44 Republika Poljska poudarja, da so morali proizvajalci sadja in zelenjave vložiti veliko organizacijskega in finančnega truda celo pred predstavitvijo načrta za priznanje. Po njenem mnenju je ta trud kot protidajatev zahteval finančno zavezo javnih organov na ravni Unije in na ravni držav članic, da subvencionirajo dejavnosti proizvajalcev, ker je cilj tega mehanizma boljše strukturiranje trga sadja in zelenjave.
45 Proizvajalci sadja in zelenjave so torej upravičeno pričakovali, da se pravila financiranja SP ne spremenijo „med igro“ in da se odločba, ki jih je spodbudila k vložitvi truda v ustanovitev SP, ne umakne tik pred ali po sprejetju načrta za priznanje.
46 Prehodne določbe Izvedbene uredbe št. 302/2012 so po mnenju Republike Poljske „preozke“, ker naj bi se v skladu s členom 2(1) Izvedbene uredbe št. 302/2012 uporabljale samo za načrte za priznanje, sprejete pred začetkom veljave te uredbe. To naj bi veljalo tudi za prehodna pravila, v skladu s katerimi naj zgornja meja finančne udeležbe Unije ne bi veljala za načrte za priznanje, sprejete pred začetkom veljave Izvedbene uredbe št. 302/2012 in za katere naj bi se zadevna SP finančno že zavezala ali sprejela pravno zavezujoče dogovore s tretjimi strankami glede ustreznih naložb.
47 Republika Poljska poleg tega glede SP, katerih načrt za priznanje je bil odobren in ki so se pravno ali finančno zavezale pred začetkom veljave Izvedbene uredbe št. 302/2012, trdi, da je odvzem možnosti povečanja zneska stroškov med uresničevanjem načrta za priznanje kršitev načela pravne varnosti.
48 Nazadnje Republika Poljska meni, da bi morala Komisija določiti daljše obdobje med sprejetjem izpodbijanih določb in začetkom njihove veljave, kar bi SP omogočilo, da se prilagodijo spremembam, uvedenim k Izvedbeni uredbi št. 543/2011.
49 Komisija izpodbija trditve Republike Poljske.
50 Načelo pravne varnosti zahteva, da so pravna pravila jasna in natančna in da so njihovi učinki predvidljivi, predvsem če lahko imajo neugodne posledice za posameznike in podjetja (glej v tem smislu sodbi z dne 7. junija 2005, VEMW in drugi, C‑17/03, ZOdl., EU:C:2005:362, točka 80, in z dne 16. februarja 2012, Costa in Cifone, C‑72/10 in C‑77/10, ZOdl., EU:C:2012:80, točka 74 in navedena sodna praksa).
51 V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da Komisija ni kršila načela pravne varnosti. Določbe Izvedbene uredbe št. 302/2012 jasno in natančno določajo pravice in obveznosti pravnih oseb in jim omogočajo, da se nedvoumno seznanijo s svojimi pravicami in obveznostmi vse od začetka veljave te uredbe. Pravice in obveznosti SP so namreč določene v členu 1(3)(c) Izvedbene uredbe št. 302/2012 (ki se nanaša na člen 38(5) Izvedbene uredbe št. 543/2011, kakor je bil spremenjen), ki izrecno določa, da ko so koeficienti dodelitve določeni, pristojni organ države članice omogoči SP, da spremenijo ali umaknejo svoj načrt za priznanje. Prav tako člen 1(4) Izvedbene uredbe št. 302/2012 (ki se nanaša na člen 39(2), tretji pododstavek, Izvedbene uredbe št. 543/2011, kakor je bila spremenjena) določa, da lahko pristojni organ države članice skupinam proizvajalcev dovoli, da povečajo skupni znesek izdatkov iz načrta za priznanje za največ 5 % prvotno odobrenega zneska ali da ga zmanjšajo za najvišji odstotek.
52 Podobno je s prehodnimi določbami iz člena 2, od (1) do (3), Izvedbene uredbe št. 302/2012, ki urejajo pravice SP v okviru uporabe novih pravil v zvezi z zneskom pomoči. Te prehodne določbe izpolnjujejo tudi zahteve po predvidljivosti, ker zadevnim proizvajalcem sadja in zelenjave omogočajo, da se seznanijo s pravili financiranja, ki se bodo v prihodnosti zanje uporabljala glede na stopnjo napredovanja naložb, predvidenih v njihovih načrtih za priznanje.
53 Zato je treba argumente, ki se nanašajo na kršitev načela pravne varnosti, zavrniti.
54 Kar se tiče načela varstva zaupanja v pravo, je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da ima pravico do sklicevanja na to načelo vsak posameznik, ki mu je institucija Skupnosti vzbudila legitimna pričakovanja (sodba z dne 11. marca 1987, Van den Bergh en Jurgens in Van Dijk Food Products/Komisija, 265/85, Recueil, EU:C:1987:121, točka 44). Vendar pa se nihče ne more sklicevati na kršitev tega načela, če mu uprava ni dala natančnih zagotovil (sodbi z dne 24. novembra 2005, Nemčija/Komisija, C‑506/03, EU:C:2005:715, in z dne 18. januarja 2000, MehibasDordtselaan/Komisija, T‑290/97, Recueil, EU:T:2000:8, točka 59).
55 Iz sodne prakse je prav tako razvidno, da če lahko razumen in preudaren gospodarski subjekt predvidi sprejetje ukrepa, ki lahko vpliva na njegove interese, se v primeru njegovega sprejetja na to načelo ne more sklicevati (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 15. julija 2004, Di Lenardo in Dilexport, C‑37/02 in C‑38/02, ZOdl., EU:C:2004:443, točka 70; zgoraj v točki 35 navedeno sodbo z dne 7. septembra 2006, Španija/Svet, EU:C:2006:521, točka 81, in sodbo z dne 10. septembra 2009, Plantanol, C‑201/08, ZOdl., EU:C:2009:539, točka 53 in navedena sodna praksa).
56 Poleg tega gospodarski subjekti ne morejo upravičeno zaupati v ohranitev sedanjega položaja, ki ga lahko institucije Skupnosti spremenijo na podlagi svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku, in to zlasti na področju, kot je skupna ureditev trgov, katere cilj je stalno prilagajanje spremembam gospodarskih razmer (glej sodbi z dne 15. februarja 1996, Duff in drugi, C‑63/93, Recueil, EU:C:1996:51, točka 20, in z dne 15. aprila 1997, Irish Farmers Association in drugi, C‑22/94, Recueil, EU:C:1997:187, točka 25, ter zgoraj v točki 33 navedeno sodbo Poljska/Komisija, EU:C:2012:385, točka 180 in navedena sodna praksa).
57 Enako je v primeru države članice, ki pristopa (glej zgoraj v točki 33 navedeno sodbo Poljska/Komisija, EU:C:2012:385, točka 181).
58 V obravnavanem primeru Republika Poljska ni niti dokazala niti zatrjevala, da ji je Komisija dala natančna zagotovila. Glede argumenta, da so bila taka zagotovila dana gospodarskim subjektom, kar je pri njih vzbudilo legitimna pričakovanja, je treba poudariti naslednje.
59 V zvezi s pravnimi osebami, katerih načrti za priznanje niso bili sprejeti pred začetkom veljavnosti izpodbijanih določb, je najprej treba poudariti, da pristojnost, ki je Komisiji priznana s povezanimi določbami člena 103a(2) in člena 103(h), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe o enotni SUT, tej daje možnost sprejemanja pravil, ki omogočajo določanje pragov in zgornjih mej pomoči, ki se uporabijo, in stopnjo financiranja Unije. Glede na to diskrecijsko pravico Komisije in dejstvo, da zadevne pravne osebe delujejo na področju skupne ureditve trgov, te pravne osebe niso bile upravičene legitimno pričakovati, da bodo prejšnje določbe po začetku veljave izpodbijanih določb še vedno v veljavi.
60 Poleg tega iz spisa ni razvidno, da so institucije Unije zadevnim pravnim osebam dale natančna zagotovila. Člen 38 Izvedbene uredbe št. 543/2011 ni zagotavljal sprejetja načrtov za priznanje, potem ko so bili vloženi, in še toliko manj, da bo ta vložitev Unijo finančno zavezovala. Tretji odstavek tega člena je namreč določal, da so lahko države članice po preverjanjih skladnosti iz člena 111 te uredbe načrt za priznanje sprejele, zahtevale njegove spremembe ali pa ga zavrnile.
61 Organizacijski in finančni trud, ki so ga vložile zadevne pravne osebe celo pred predstavitvijo načrta za priznanje, torej ni izviral iz natančnega zagotovila, ki bi mu lahko te zaupale, ampak samo iz upanja, da bodo njihovi načrti za priznanje po vložitvi sprejeti. Trudile so se, čeprav so vedele, da obstaja tveganje, da bo načrt za priznanje zavrnjen ali pa da bodo poljski organi zahtevali spremembe.
62 Poleg tega je iz dopisa z dne 14. marca 2012, ki ga je poljsko ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja naslovilo na Komisijo, razvidno, na obravnavi pa je to potrdila tudi Republika Poljska, da so proizvajalci sadja in zelenjave poznali osnutek sprememb Izvedbene uredbe št. 543/2011 od jeseni 2011 in da so – ko so izvedeli za spremembe, predlagane z Izvedbeno uredbo št. 543/2011 – pohiteli, da bi bili njihovi načrti za priznanje sprejeti v zadnjih dveh mesecih leta 2011.
63 Ugotoviti je torej treba, da so zadevne pravne osebe vedele ali bi morale vedeti, najkasneje od jeseni 2011, da so bile predvidene spremembe pravil financiranja iz Izvedbene uredbe št. 543/2011. Vendar so še naprej vlagale načrte za priznanje, upajoč, da bodo sprejeti pred spremembo veljavnih pravil.
64 Te ugotovitve ne more omajati, kot zatrjuje Republika Poljska, dejstvo, da proizvajalci sadja in zelenjave niso imeli dostopa do osnutkov pravnih aktov Komisije, predstavljenih na sestankih Upravljalnih odborov, ker so bili ti akti v skladu s členom 13(3) notranjega poslovnika tega odbora zaupni.
65 Za izključitev obstoja legitimnih pričakovanj namreč zadostuje ugotovitev, da če lahko razumen in preudaren gospodarski subjekt predvidi sprejetje ukrepa, ki lahko vpliva na njegove interese, se v primeru njegovega sprejetja na to načelo ne more sklicevati. V obravnavanem primeru torej ni potrebno, da so proizvajalci sadja in zelenjave poznali natančno vsebino izpodbijanih določb, da bi se štelo, da so dovolj poznali predlagane spremembe Izvedbene uredbe št. 543/2011, da se glede njih izključi obstoj legitimnih pričakovanj.
66 Proizvajalci sadja in zelenjave tudi niso mogli pričakovati, da bo zaradi njih predvideno daljše obdobje med sprejetjem izpodbijanih določb in njihovim začetkom veljave. Spomniti je treba, kot je bilo navedeno v točkah 40 in 62 te sodbe, da so zadevne pravne osebe in Republika Poljska glede na okoliščine vedele ali bi morali vedeti, da je bila sprememba finančnega sistema pred vrati.
67 Zato načelo varstva zaupanja v pravo ni bilo kršeno glede pravnih oseb, katerih načrti za priznanje niso bili priznani pred začetkom veljave izpodbijanih določb.
68 Dalje, glede SP, katerih načrti za priznanje so bili priznani pred začetkom veljave izpodbijanih določb, je treba po eni strani šteti, da so kot razumni in preudarni gospodarski subjekti lahko predvideli, da bo Izvedbena uredba št. 543/2011 spremenjena, in po drugi, da je Komisija zadostno zagotovila varstvo njihovih legitimnih pričakovanj s prehodnimi določbami v členu 2 Izvedbene uredbe št. 302/2012, ne da bi bilo treba določiti daljše obdobje med sprejetjem izpodbijanih določb in njihovim začetkom veljave. To je poleg tega omogočilo ustrezno varstvo tako interesov SP kot finančnih interesov Unije.
69 Varstvo morebitnih legitimnih pričakovanj SP, katerih načrti za priznanje so bili sprejeti, ki pa se pravno ali finančno niso zavezali pred začetkom veljave izpodbijanih določb, je namreč Komisija upoštevala s tem, da je v ta namen predvidela določbe v členu 1(3) Izvedbene uredbe št. 302/2012 (ki ustrezajo členu 38(5) Izvedbene uredbe št. 543/2011, kakor je bila spremenjena). Ta člen določa, da lahko spremenijo ali umaknejo svoj načrt za priznanje po tem, ko dobijo informacije o koeficientih dodelitve v zvezi z udeležbo Unije iz drugega pododstavka člena 47(4) Izvedbene uredbe št. 543/2011, kakor je bila spremenjena. Poleg tega je bil tudi položaj SP, katerih načrti za priznanje so bili sprejeti, ki pa se pravno ali finančno niso zavezali pred 5. aprilom 2012, upoštevan s prehodnimi določbami Izvedbene uredbe št. 302/2012. Glede tega je treba poudariti, da so bili SP, ki so bili v takem položaju, upravičeni do celotnega zneska pomoči za ustanovitev in upravno delovanje v skladu s členom 2(3)(c) Izvedbene uredbe št. 302/2012. Poleg tega člen 2(3)(d) Izvedbene uredbe št. 302/2012 določa, da Unija v primeru umika izdatke, ki jih je imela SP po prvotnem sprejetju načrta v zvezi z njegovo pripravo in upravljanjem, povrne do zneska, ki ne presega 3 % pomoči, do katere bi bila SP upravičena v skladu s členom 103a(1)(a) Uredbe o enotni SUT, če bi se načrt za priznanje izvedel.
70 Nazadnje, kar zadeva SP, katerih načrti za priznanje so bili sprejeti, in ki so se pravno ali finančno zavezali na podlagi teh načrtov pred začetkom veljave izpodbijanih določb, je treba šteti, da Komisija s sprejetjem Izvedbene uredbe št. 302/2012 ni škodila njihovim legitimnim pričakovanjem, ker imajo možnost, da na podlagi prejšnjih pravil o financiranju uresničijo naložbe, predvidene v njihovih načrtih za priznanje, kar je določeno v členu 2(1) in (2)(a) Izvedbene uredbe št. 302/2012. Poleg tega zgornja meja 5 % povečanja zneska izdatkov med izvedbo načrta za priznanje ne pomeni kršitve načela o varstvu legitimnih pričakovanj v zvezi s SP, saj povečanja zneska izdatkov med izvedbo načrta za priznanje ni mogoče šteti kot natančno zagotovilo, ki jim ga je dala Komisija. Iz besedila člena 39(2) Izvedbene uredbe št. 543/2011 je bilo namreč razvidno, da je bilo mogoče tako spremembo zahtevati pod pogoji, ki jih določijo države članice. Torej naj bi šlo le za možnost spremembe njihovih načrtov za priznanje in ne za natančno zagotovilo, ki bi jim ga dala Komisija.
71 Glede na zgoraj navedene ugotovitve je treba prvi pritožbeni razlog v celoti zavrniti kot neutemeljen.
Drugi tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti
72 Republika Poljska zatrjuje, da Komisija ni preverila, ali s sprejetjem izpodbijanih določb ne krši načela sorazmernosti. To nepreverjanje naj bi pomenilo kršitev načela sorazmernosti.
73 Republika Poljska ne prereka, da je na področju skupne kmetijske politike sodni nadzor aktov, ki jih sprejmejo institucije Unije, omejen. Ta omejitev naj bi zadevala predvsem zakonodajne akte, ki vključujejo težke politične odločitve, s katerimi mora Komisija najti ravnotežje med različnimi cilji skupne kmetijske politike, ki si pogosto nasprotujejo. Ta omejitev sodnega nadzora pa naj ne bi zadevala aktov Komisije, ki ne vključujejo nobene od teh političnih izbir in s katerimi Komisija samo natančno določi praktično izvedbo in upravljanje načrta ali neke politike. Zato se akti, ki resno škodujejo temeljnim načelom prava Unije, med drugim načelu sorazmernosti, ne morejo izogniti sodnemu nadzoru.
74 Republika Poljska ugotavlja, da je ena največjih omejitev uvedba zgornje meje 10 milijonov EUR na leto za SP v celotni Uniji, kot je določeno v členu 1(6) Izvedbene uredbe št. 302/2012 (ki ustreza členu 47(4) Izvedbene uredbe št. 543/2011, kakor je bila spremenjena). Zatrjuje, da ima tako omejena pomoč za naložbe samo simbolično vrednost glede na potrebe in zavezo proizvajalcev pri organiziranju sektorja sadja in zelenjave.
75 Ta omejitev finančne udeležbe Unije naj bi privedla do odstranitve instrumenta, ki proizvajalce spodbuja k sodelovanju z namenom ustanavljanja SP, glede na položaj na trgu sadja in zelenjave na Poljskem in na ozemlju drugih novih držav članic.
76 Podobno Republika Poljska poudarja, da bo proizvajalcem sadja in zelenjave zaradi uvedbe zgornjih mej pomoči za naložbe, ki je 70, 50 in 20 % od vrednosti proizvodnje, ki jo prodajo zadevne SP za tretje, četrto in peto leto uresničevanja načrta za priznanje, ki je določena v členu 1(6) Izvedbene uredbe št. 302/2011, upadel pogum.
77 V zvezi z določbami, ki izključujejo nekatere vrste naložb pomoči (člen 1(2) in (12) Izvedbene uredbe št. 302/2012 in Priloga I k tej uredbi), Republika Poljska prav tako meni, da te določbe škodijo načelu sorazmernosti, ker ne prispevajo k ciljem finančne in pravne varnosti. Ne izpodbija, da je Komisija pristojna za pripravo seznama izključitev naložb, vendar poudarja, da mora najprej preveriti, ali so te izključitve „skladne“ z načelom sorazmernosti, to pa še toliko bolj, ker vprašanje, ki se nanaša na finančno udeležbo pri naložbah, spada v pristojnost vsake države članice. Izključitve, določene v tej prilogi, naj ne bi omogočale upoštevanja posebnosti posamičnih primerov SP, ki so v svojih načrtih za priznanje nameravale izvesti take naložbe.
78 Republika Poljska sklepa, da bo škoda, ki jo bodo utrpele SP zaradi začetka veljave izpodbijanih določb, precej „višja od dobičkov, ki bi lahko nastali, zlasti v proračunu“.
79 Komisija izpodbija trditve Republike Poljske.
80 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da načelo sorazmernosti, ki je eno od splošnih načel prava Unije, zahteva, da morajo biti ukrepi, ki se izvršujejo v skladu s predpisom Unije, primerni za uresničenje zastavljenega cilja in ne prekoračijo okvirov, ki so potrebni, da se ta cilj doseže (sodbe z dne 6. decembra 2005, ABNA in drugi, C‑453/03, C‑11/04, C‑12/04 in C‑194/04, ZOdl., EU:C:2005:741, točka 68; z dne 7. julija 2009, S.P.C.M. in drugi, C‑558/07, ZOdl., EU:C:2009:430, točka 41, in z dne 8. junija 2010, Vodafone in drugi, C‑58/08, ZOdl., EU:C:2010:321, točka 51).
81 V okviru skupne kmetijske politike lahko Svet Komisiji podeli široka pooblastila za izvedbo, ker je ta edina sposobna trajno in pozorno spremljati razvoj kmetijskih trgov in delovati z nujnostjo, ki jo zahteva situacija. Omejitve teh pristojnosti je treba presojati zlasti glede na splošne bistvene cilje organizacije trga (glej sodbo z dne 27. novembra 1997, Somalfruit in Camar, C‑369/95, Recueil, EU:C:1997:562, točka 62 in navedena sodna praksa).
82 Prav tako iz ustaljene sodne prakse izhaja, da ima zakonodajalec Unije na področju skupne kmetijske politike široko diskrecijsko pravico, ki ustreza politični odgovornosti, ki mu jo dajeta člena 40 PDEU in 43 PDEU, in da lahko le očitna neustreznost ukrepa, sprejetega na tem področju, glede na cilj, ki mu pristojna institucija namerava slediti, vpliva na zakonitost takega ukrepa (glej sodbo z dne 12. julija 2012, Association Kokopelli, C‑59/11, ZOdl., EU:C:2012:447, točka 39 in navedena sodna praksa).
83 Ob upoštevanju te sodne prakse je treba zavrniti argument Republike Poljske, da Splošno sodišče ne bi smelo izvajati omejenega nadzora glede sorazmernosti izpodbijanih določb. Komisija je namreč ob sprejetju izpodbijanih določb morala najti ravnotežje med cilji Uredbe o enotni SUT, in sicer postopkom organizacije proizvajalcev sadja in zelenjave, in proračunsko disciplino Unije. Ti ukrepi torej niso samo izvedbeni ukrepi načrta ali neke politike, kot to zatrjuje Republika Poljska.
84 Preučiti je torej treba, ali so izpodbijane določbe očitno neustrezne glede na cilje, ki se jim sledi.
85 Cilji izpodbijanih določb so po navedbah Komisije zlasti proračunska disciplina, torej nujnost takoj nadzorovati izdatke Unije in jih optimizirati za dosego želenih ciljev.
86 Kot navaja Komisija, Republika Poljska pa ne izpodbija, so bili prvotno predvideni izdatki Komisije v resnici znatno preseženi. Komisija je namreč leta 2007 predvidela, da bodo izdatki Unije, namenjeni SP Unije, v letih od 2008 do 2013 znašali 30 milijonov EUR za leto 2008, 40 milijonov za leto 2009, 40 milijonov za leto 2010, 40 milijonov za leto 2011, 40 milijonov za leto 2012 in 30 milijonov za leto 2013. Iz spisa pa je razvidno, da so se med letoma 2009 in 2011 celotni izdatki Unije v ta namen povečali od 82 milijonov EUR leta 2009 (od katerih jih je bilo 40,9 milijonov EUR v korist SP na Poljskem) na približno 195 milijonov EUR leta 2011 (od katerih jih je bilo 174 milijonov EUR v korist SP na Poljskem).
87 Poleg tega ni sporno, da se je zaradi ugodnih pogojev financiranja SP njihova želja po zahtevanju priznanja kot OP zmanjšala.
88 Za rešitev tega položaja je Komisija z izpodbijanimi določbami postavila zgornjo mejo udeležbe Unije pri financiranju SP in izključila prispevanje k nekaterim naložbam, naštetim v Prilogi I k Izvedbeni uredbi št. 302/2012 (nova priloga Va k Izvedbeni uredbi št. 543/2011, kakor je bila spremenjena), ki ustrezajo izključitvam, ki že veljajo za OP in ki so navedene v seznamu dejavnosti ali izdatkov, ki niso upravičeni na podlagi operativnih programov, iz člena 60(1) Izvedbene uredbe št. 543/2011.
89 Poleg tega je Komisija s členom 1(3)(b) Izvedbene uredbe št. 302/2012 uvedla pravila, ki omogočajo natančnejši nadzor nad trajanjem izvajanja načrtov za priznanje in zavrnitev načrtov, ki so jih vložile pravne osebe, ki že izpolnjujejo merila za priznanje, ki veljajo za OP.
90 Ni sicer izključeno, da lahko zmanjšanje finančne udeležbe Unije vpliva na pripravljenost SP, da se organizirajo. Pomoč SP bo še naprej obstajala, vendar jo bodo urejala nova pravila. Ta pomoč SP se namreč vedno razlikuje od financiranja OP, ki niso upravičene do pomoči za ustanavljanje. Odobritev načrta za priznanje SP vedno omogoča, da dobijo finančno pomoč Unije, tudi če ne izpolnjujejo pogojev, ki se zahtevajo za pridobitev statusa OP. Postopek organizacije SP torej ne bo ustavljen, kot to zatrjuje Republika Poljska.
91 Kar zadeva hitrost, s katero so izpodbijane določbe začele veljati, je treba navesti, da Komisija očitno ni presegla tega, kar je nujno za dosego zastavljenih ciljev. Takoj je namreč skušala začeti nadzorovati izdatke Unije ob upoštevanju položajev SP, katerih načrti za priznanje so bili sprejeti. Glede pravnih oseb, katerih načrti za priznanje niso bili sprejeti pred začetkom veljave izpodbijanih določb, je treba omeniti, kot je bilo navedeno zgoraj v točkah od 59 do 66, da glede njih niso obstajala legitimna pričakovanja in da institucije Unije glede njih niso vzbudile natančnih zagotovil. Ni bilo torej treba določiti daljšega obdobja med sprejetjem izpodbijanih določb in začetkom njihove veljave ali prehodnih določb. Poleg tega, kot je že bilo ugotovljeno, je morala Komisija hitro ukrepati, ker se je število sprejetih načrtov za priznanje v zadnjih dveh mesecih leta 2011 zelo povečalo.
92 Ob upoštevanju navedenega je treba ugotoviti, da izpodbijane določbe niso očitno neustrezne glede na zastavljene cilje.
93 Zato je treba drugi tožbeni razlog v zvezi s kršitvijo načela sorazmernosti zavrniti kot neutemeljen.
Četrti tožbeni razlog: kršitev načela solidarnosti in načela lojalnega sodelovanja
94 Republika Poljska meni, da je bilo načelo lojalnega sodelovanja kršeno zaradi nespoštovanja izjave, ki jo je Komisija podala v dokumentu z dne 15. junija 2007 z naslovom „Kompromis predsedstva, v soglasju s Komisijo“ (v nadaljevanju: kompromis iz leta 2007). S to izjavo naj bi se Komisija jasno zavezala, da bo ohranjala stopnjo financiranja, ki je veljala do tedaj. Izpodbijane določbe naj bi radikalno znižale raven financiranja in kršile ta kompromis, sklenjen med pripravami na zgoraj omenjeno spremembo.
95 Načelo lojalnega sodelovanja v okviru razmerij med Komisijo in državami članicami je bilo po mnenju Republike Poljske kršeno tudi zaradi načina sprejetja izpodbijanih določb. Glede na kratek roka med prvo predstavitvijo glavne spremembe, s katero se je uvedla zgornja meja financiranja Unije, določena na 10 milijonov EUR, in sprejetjem Izvedbene uredbe št. 302/2012 naj bi Komisija ravnala presenetljivo in države članice postavila pred „izvršeno dejstvo“, ne da bi se posvetovala z njimi.
96 Poleg tega Republika Poljska meni, da izpodbijane določbe škodijo načelu solidarnosti, ker je Komisija začela s proračunskim varčevanjem, ki se nanaša na pravne osebe, glede katerih je raven organiziranja sektorja sadja in zelenjave najšibkejša. Tako naj bi proizvajalci sadja in zelenjave, ki se odslej skušajo organizirati, bolj čutili posledice zadevnih sprememb. Nasprotno pa naj se omejitev financiranja ne bi nanašala na tiste, ki že delujejo v okviru OP, to so proizvajalci regij z visoko organizacijsko ravnjo sektorja sadja in zelenjave. Tako naj bi izpodbijane določbe poudarjale razlike med državami članicami glede razvoja trga sadja in zelenjave, namesto da bi prispevale k njihovemu zmanjšanju.
97 Komisija izpodbija trditve Republike Poljske.
98 Člen 4(3) PEU določa:
„Unija in države članice se na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb.“
99 Najprej je treba ugotoviti, da členi 4, 103i in 127 Uredbe o enotni SUT Komisiji podeljujejo izvršilne pristojnosti, člen 195(1) in (2) te uredbe pa določa, da Komisiji pomaga Upravljalni odbor. Člen 13(1)(b) Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, str. 13) določa, da se pri izvajanju izvedbenih pooblastil Komisije uporablja postopek pregleda iz člena 5 te uredbe. Delo Upravljalnega odbora ureja njegov notranji poslovnik.
100 Postopki, določeni z Uredbo št. 182/2011 in notranjim poslovnikom Upravljalnega odbora, podrejajo sprejetje izvedbenih aktov Komisije nadzoru držav članic in jim omogočajo, da se izrečejo o zakonodajnih osnutkih Komisije. Preučiti je torej treba, ali je Komisija ob sprejetju Izvedbene uredbe št. 302/2012 spoštovala pravila, ki urejajo postopek sprejetja te uredbe, in ali je v okviru tega postopka spoštovala načelo lojalnega sodelovanja.
101 Spomniti je treba, da je Komisija najprej predstavila osnutek sprememb pravil, ki se nanašajo na finančno udeležbo Unije. Nato je 19. oktobra 2011 ta osnutek sprememb Izvedbene uredbe št. 543/2011 predložila v glasovanje Upravljalnemu odboru. Upravljalni odbor ob tej priložnosti ni podal svojega mnenja. Komisija je nato 27. marca 2012 državam članicam predstavila nov osnutek sprememb, ki je bil 3. aprila 2012 predložen v glasovanje Upravljalnemu odboru. Ta ponovno ni podal mnenja.
102 Glede na to, da Upravljalni odbor na glasovanju 3. aprila 2012 ni podal mnenja, je Komisija 4. aprila 2012 sprejela Izvedbeno uredbo št. 302/2012.
103 Ob upoštevanju navedenega je treba šteti, da je Komisija sprejela Izvedbeno uredbo št. 302/2012 v skladu z veljavnimi postopkovnimi pravili in da ni nobenega znaka, da bi med postopkom sprejemanja te uredbe kršila načelo lojalnega sodelovanja. Republika Poljska poleg tega ne izpodbija dejstva, da je bila Izvedbena uredba št. 302/2011 sprejeta v skladu s postopkovnimi pravili.
104 Kar zadeva domnevno nenapovedano določitev zgornje meje finančne udeležbe Unije na 10 milijonov EUR, je res, da je bila določitev zgornje meje predstavljena 27. marca 2012, kratek čas pred glasovanjem Upravljalnega odbora 3. aprila 2012 o Izvedbeni uredbi št. 302/2012. Vendar je bil osnutek sprememb pravil finančne udeležbe Unije predmet posvetovanj in debat poljskih organov in drugih držav članic od septembra 2011, sprejetje osnutka sprememb pa je bilo prekinjeno po glasovanju Upravljalnega odbora 19. oktobra 2011. Ni torej presenetljivo, da se je Komisija odločila sprejeti drugi osnutek sprememb po glasovanju o tem osnutku 3. aprila 2012, pri čemer je poleg tega poudarila pomembnost hitrega sprejetja tega osnutka na sestanku Upravljalnega odbora 29. marca 2012. Poleg tega člen 5(4) Uredbe št. 182/2011 določa, da lahko Komisija sprejme osnutek izvedbenega akta, kadar Upravljalni odbor ne poda mnenja. To sprejetje ni podvrženo nobenemu roku. Poleg tega je iz osnutkov sprememb, ki jih je Komisija predvidela, razviden hiter začetek veljave sprememb, predlaganih za Izvedbeno uredbo št. 543/2011, po njihovem sprejetju. V prvem osnutku sprememb je bil začetek veljave teh sprememb predviden sedmi dan po njihovi objavi v Uradnem listu Evropske unije, v drugem osnutku sprememb pa na dan njihove objave v Uradnem listu. Republika Poljska, ki je poznala ta pravila in je bila udeležena pri delu Upravljalnega odbora, torej ne more veljavno zatrjevati, da je Komisija delovala presenetljivo s tem, da je države članice postavila pred „izvršeno dejstvo“, ne da bi se posvetovala z njimi.
105 Iz tega sledi, da je Komisija pri sprejetju Izvedbene uredbe št. 302/2011spoštovala načelo lojalnega sodelovanja.
106 Poleg tega je treba ugotoviti, da se izjava iz točke 29 kompromisa iz leta 2007 nanaša na spoštovanje stopnje sofinanciranja, določene v členu 8 Uredbe Komisije (ES) št. 1943/2003 z dne 3. novembra 2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 glede pomoči skupinam proizvajalcev, ki jim je bilo izdano začasno priznanje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 40, str. 467), in da Izvedbena uredba št. 302/2011 ne spreminja teh stopenj. Te stopnje so bile namreč ohranjene v členu 47 Izvedbene uredbe št. 543/2011, kakor je bila spremenjena.
107 Glede načela solidarnosti je res, da izpodbijane določbe zadevajo neorganizirane proizvajalce sadja in zelenjave. Vendar je treba šteti, da ta omejitev finančne udeležbe Unije ne preprečuje organiziranja trgov sadja in zelenjave v skladu s političnimi smernicami in cilji Uredbe o enotni SUT. Izpodbijane določbe namreč ne spreminjajo pravil financiranja OP, njihov cilj pa je, kot je bilo navedeno v točki 90 zgoraj, še vedno spodbuda ustanavljanja SP, kljub omejitvi podpore, ki jim je dodeljena.
108 Glede na vse navedeno je treba četrti tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen in zato zavrniti tudi tožbo v celoti.
Stroški
109 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker Republika Poljska s svojimi predlogi ni uspela, se ji v skladu s predlogi Komisije naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Republika Poljska nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 22. aprila 2015.
Podpisi