SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
ATHANASIOSA RANTOSA,
predstavljeni 5. oktobra 2023(1)
Zadeva C‑390/22
Obshtina Pomorie
proti
„ANHIALO AVTO“ OOD
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Okrazhen sad – Burgas (okrožno sodišče v Burgasu, Bolgarija))
„Predhodno odločanje – Promet – Uredba (ES) št. 1370/2007 – Javne storitve železniškega in cestnega potniškega prevoza – Člen 4(1)(b)(i) – Obvezna vsebina pogodb o izvajanju javne službe in splošnih pravil – Vnaprejšnja, objektivna in pregledna določitev parametrov za izračun nadomestila za opravljanje javne službe – Dodatni pogoji, določeni z nacionalno zakonodajo za izplačilo tega nadomestila – Napotitev na splošna pravila za določitev parametrov, na podlagi katerih se izračuna to nadomestilo“
I. Uvod
1. Uredba (ES) št. 1370/2007(2), s katero se vzpostavlja skupna ureditev za nadomestila za izpolnjevanje obveznosti javne službe na področju železniškega in cestnega potniškega prevoza, v členu 4(1)(b)(i) določa, da pogodbe o izvajanju javne službe in splošna pravila vnaprej na objektiven in pregleden način določajo parametre, na podlagi katerih se izračuna morebitno nadomestilo za opravljanje javne službe.
2. Ali je skladno s to določbo, da se nadomestilo, dolgovano izvajalcu javne službe za izpolnjevanje obveznosti javne službe, ne plača v celoti, ker sredstva, ki ustrezajo temu nadomestilu, niso bila določena z zakonom o državnem proračunu te države in niso bila izplačana zadevnemu pristojnemu organu? Tako je v bistvu glavno vprašanje, ki ga postavlja Okrazhen sad – Burgas (okrožno sodišče v Burgasu, Bolgarija).
3. Predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil vložen v okviru spora med Obshtina Pomorie (občina Pomorie, Bolgarija) in družbo „ANHIALO AVTO“ OOD (v nadaljevanju: Anhialo) v zvezi z dodelitvijo nadomestila za opravljanje javne službe, dolgovanega na podlagi pogodbe o izvajanju javne službe, ki je bila sklenjena za opravljanje storitev javnega avtobusnega potniškega avtobusnega.
4. Čeprav je Sodišče v sodbi z dne 8. septembra 2022, Lux Express Estonia (C‑614/20, EU:C:2022:641), že imelo priložnost podati razlago člena 4(1)(b)(i) Uredbe št. 1370/2007, bo moralo v obravnavani zadevi prvič odločiti o tem, ali lahko država članica uvede dodatne pogoje poleg tistih, ki so že določeni v tej uredbi v zvezi s plačilom nadomestila za opravljanje javne službe.
II. Pravni okvir
A. Pravo Unije
5. Člen 1 Uredbe št. 1370/2007, naslovljen „Namen in področje uporabe“, v odstavku 1 določa:
„Namen te uredbe je opredeliti, kako lahko pristojni organi ob upoštevanju določb prava Skupnosti ukrepajo na področju javnega potniškega prevoza, da bi zagotovili opravljanje storitev v splošnem interesu, ki so med drugim pogostejše, varnejše, kakovostnejše in cenejše od tistih, ki bi jih zagotovil sam trg.
Zato ta uredba določa pogoje, po katerih pristojni organi, kadar nalagajo obveznosti javnih služb ali sklepajo pogodbe o izvajanju javne službe, izvajalcem javnih služb nadomestijo nastale stroške, in/ali dodelijo izključne pravice v zameno za izvajanje obveznosti javnih služb.“
6. Člen 2 te uredbe, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa:
„V tej uredbi:
[…]
(b) ‚pristojni organ‘ pomeni vsak javni organ ali skupino javnih organov države članice ali držav članic, ki ima pristojnost za poseganje v javni potniški prevoz na zadevnem geografskem območju, ali vsak organ, ki mu je podeljeno takšno pooblastilo;
[…]
(e) ‚obveznost javne službe‘ pomeni zahtevo, opredeljeno ali določeno s strani pristojnega organa, da se zagotovijo storitve javnega potniškega prevoza v splošnem interesu, ki jih izvajalec, če bi upošteval svoje poslovne interese, ne bi opravljal ali jih ne bi opravljal v istem obsegu ali pod istimi pogoji brez plačila;
[…]
g) ‚nadomestilo za opravljanje javne službe‘ pomeni vsako korist, zlasti finančno, ki jo pristojni organ neposredno ali posredno dodeli iz javnih sredstev v obdobju izvajanja obveznosti javne službe ali v povezavi s tem obdobjem;
(h) ‚neposredna sklenitev‘ pomeni sklenitev pogodbe o izvajanju javne službe z določenim izvajalcem javne službe brez predhodnega, za konkurenco odprtega razpisnega postopka;
(i) ‚pogodba o izvajanju javne službe‘ pomeni enega ali več pravno zavezujočih aktov, ki potrjujejo dogovor med pristojnim organom in izvajalcem javne službe, da se izvajalcu javne službe zaupa upravljanje in izvajanje storitev javnega potniškega prevoza, za katere veljajo obveznosti javne službe; pogodba je lahko glede na pravo posamezne države članice tudi odločitev, ki jo sprejme pristojni organ:
– v obliki posamičnega zakonodajnega ali upravnega akta, ali
– vsebuje pogoje, pod katerimi pristojni organ sam opravlja storitve ali opravljanje teh storitev zaupa notranjemu izvajalcu;
[…]
(l) ‚splošno pravilo‘ pomeni ukrep, ki se uporablja brez diskriminacije za vse storitve javnega potniškega prevoza iste vrste na zadevnem geografskem območju, za katerega je odgovoren pristojni organ;
[…]“
7. Člen 3 navedene uredbe, naslovljen „Pogodbe o izvajanju javne službe in splošna pravila“, v odstavkih 1 in 2 določa:
„1. Kadar se pristojni organ odloči, da izvajalcu, ki ga izbere sam, dodeli izključno pravico in/ali nadomestilo, ne glede na vrsto nadomestila, v zameno za izvajanje obveznosti javne službe, to stori v okviru pogodbe o izvajanju javne službe.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 so lahko obveznosti javne službe, katerih namen je določiti maksimalne tarife za vse potnike ali za določene kategorije potnikov, tudi predmet splošnih pravil. Pristojni organ v skladu z načeli, določenimi v členih 4 in 6 ter v Prilogi, izvajalcem javne službe nadomesti neto finančni učinek – pozitiven ali negativen – na stroške in prihodke, nastale zaradi upoštevanja tarifnih obveznosti, določenih s splošnimi pravili, tako, da se prepreči čezmerna kompenzacija. To velja ne glede na pravico pristojnih organov, da obveznosti javne službe, ki določajo maksimalne tarife, vključijo v pogodbe o izvajanju javne službe.“
8. Člen 4 iste uredbe, naslovljen „Obvezna vsebina pogodb o izvajanju javne službe in splošnih pravil“, v odstavku 1 določa:
„ Pogodbe o izvajanju javne službe in splošna pravila:
(a) jasno opredeljujejo obveznosti javne službe, ki jih mora izvajalec javne službe izpolniti, in zadevno geografsko področje;
(b) vnaprej na objektiven in pregleden način določajo
(i) parametre, na podlagi katerih se izračuna morebitno nadomestilo; in
(ii) vrsto in obseg vseh dodeljenih izključnih pravic, tako, da se prepreči čezmerna kompenzacija. V primeru pogodb o izvajanju javne službe, sklenjenih v skladu s členom 5(2), (4), (5) in (6), se ti parametri določijo tako, da nobeno nadomestilo ne more preseči zneska, potrebnega za kritje neto finančnega učinka na stroške in prihodke, nastale zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe, pri čemer se upoštevajo s tem povezani prihodki, ki jih izvajalec javne službe obdrži, in tudi primeren dobiček;
(c) določajo ureditve za razporeditev stroškov, povezanih z opravljanjem storitev. […]“
9. Člen 5 Uredbe št. 1370/2007, naslovljen „Sklepanje pogodb o izvajanju javne službe“, določa:
„1. Pogodbe o izvajanju javne službe se sklepajo v skladu s pravili, določenimi v tej uredbi. […]
[…]
5. V primeru prekinitve storitev ali neposrednega tveganja za nastanek takšnega položaja lahko pristojni organ sprejme nujne ukrepe. Ti nujni ukrepi so neposredna sklenitev ali formalni sporazum o podaljšanju pogodbe o izvajanju javne službe ali naložitev opravljanja določenih obveznosti javne službe. Izvajalec javne službe ima pravico do pritožbe zoper odločitev o naložitvi opravljanja določenih obveznosti javne službe. Sklenitev ali podaljšanje pogodbe o izvajanju javne službe z nujnimi ukrepi oziroma naložitev take pogodbe ne presega dveh let.
[…]“
10. Člen 6 te uredbe, naslovljen „Nadomestila za opravljanje javne službe“, v odstavku 1 določa:
„Vsa nadomestila, povezana s splošnim pravilom ali pogodbo o izvajanju javne službe, so ne glede na način sklenitve pogodbe v skladu z določbami člena 4. Vsa nadomestila ne glede na njihovo naravo, povezana s pogodbo o izvajanju javne službe, ki je bila v skladu s členom 5(2), (4), (5) ali (6) neposredno sklenjena, ali povezana s splošnim pravilom, so poleg tega v skladu z določbami iz Priloge.“
11. Priloga k navedeni uredbi (v nadaljevanju: Priloga), naslovljena „Pravila o nadomestilih v primerih iz člena 6(1)“, v točkah 2 in 3 določa:
„2. Nadomestilo ne sme preseči zneska, ki ustreza finančnemu neto učinku, ki ustreza vsoti pozitivnih ali negativnih posledic upoštevanja obveznosti javne službe na stroške in prihodke izvajalca javne službe. Posledice se ocenijo s primerjavo položaja, ko je obveznost opravljanja javne službe izpolnjena, s položajem, ki bi obstajal, če obveznost ne bi bila izpolnjena. […]
3. Izpolnjevanje obveznosti opravljanja javne službe ima lahko na morebitne prevozne dejavnosti izvajalca učinek, ki presega zadevno(-e) obveznost(-i) opravljanja javne službe. Za preprečevanje čezmerne kompenzacije ali premajhne kompenzacije se zato pri izračunavanju finančnega neto učinka upoštevajo merljivi finančni učinki na zadevna omrežja izvajalca.“
B. Bolgarsko pravo
1. Zakon o prevozih v cestnem prometu
12. Člen 4 končnih določb Zakon za avtomobilnite prevozi (zakon o prevozih v cestnem prometu)(3) z dne 17. septembra 1999 v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, v odstavkih 1 in 3 določa:
„(1) Državni proračun Republike Bolgarije vsako leto vključuje izdatke za:
1. subvencije za potniški promet na nedonosnih avtobusnih progah v mestnem prometu ter v prometu na hribovitih in drugih območjih na predlog ministra za promet, informacijske tehnologije in komunikacijo;
2. nadomestilo za nižje prihodke zaradi uporabe prevoznih tarif, ki so v zakonodajnih aktih predvidene za določene skupine potnikov.
[…]
(3) Pogoji in postopek za dodelitev sredstev iz odstavka 1 ter pogoji in postopek za izdajo vozovnic za prevoz določenih skupin potnikov, predvidenih v zakonodajnih aktih, se opredelijo v uredbi, ki jo sprejme ministrski svet na predlog ministra za promet, informacijske tehnologije in komunikacijo.“
2. Uredba iz leta 2005
13. Naredba no 3 za usloviata i reda za predostavyane na sredstva za subsidirane na prevoza na patnitsite po nerentabilni avtobusni linii vav vatreshnogradskia transport i transporta v planinski i drugi rayoni (uredba št. 3 o pogojih in postopku za dodelitev sredstev za subvencioniranje potniškega prevoza na nedonosnih avtobusnih progah v mestnem prometu in v prometu na hribovitih in drugih območjih)(4) z dne 4. aprila 2005 (v nadaljevanju: uredba iz leta 2005) je v členu 1(1) določala:
„Ta uredba določa pogoje in postopek za dodelitev subvencij iz centralnega proračuna za potniški prevoz v mestnem prometu in za potniški prevoz v medkrajevnem prometu na redko poseljenih hribovitih in obmejnih območjih države.“
3. Uredba iz leta 2015
14. Naredba za usloviata i reda za predostavyane na sredstva za kompensirane na namalenite prihodi ot prilaganeto na tseni za obshtestveni patnicheski prevozi po avtomobilnia transport, predvideni v normativnite aktove za opredeleni kategorii patnitsi, za subsidirane na obshtestveni patnicheski prevozi po nerentabilni avtobusni linii vav vatreshnogradskia transport i transporta v planinski i drugi rayoni i za izdavane na prevozni dokumenti za izvarshvane na prevozite (uredba o pogojih in postopku za dodelitev sredstev za nadomestilo za nižje prihodke zaradi uporabe tarif za javni cestni potniški prevoz, ki so v zakonodajnih aktih predvidene za določene skupine potnikov, in za subvencioniranje javnega potniškega prevoza na nedonosnih avtobusnih progah v mestnem prometu in v prometu na hribovitih in drugih območjih ter za izdajo vozovnic za opravljanje prevoznih storitev)(5) z dne 29. marca 2015 (v nadaljevanju: uredba iz leta 2015) v členu 1(1) in (2) določa:
„(1) Ta uredba določa pogoje in postopek za dodelitev sredstev iz centralnega proračuna za plačilo nadomestil in subvencij prevoznikom, ki izpolnjujejo obveznosti javne službe za brezplačni potniški prevoz in potniški prevoz po znižani ceni ter za potniški prevoz v mestnem prometu in v medkrajevnem prometu na hribovitih in drugih redko poseljenih območjih države.
(2) Sredstva iz odstavka 1 pomenijo nadomestila za opravljanje javne službe za javni potniški prevoz v smislu Uredbe [št. 1370/2007] ter se dodelijo v skladu s pogoji in postopkom, ki jih določata [Uredba št. 1370/2007] in veljavna nacionalna zakonodaja.“
15. Člen 2(1) te uredbe določa:
„Sredstva, na katera se nanaša ta uredba, se dodelijo do zneska, določenega v zakonu o državnem proračunu za zadevno leto.“
16. Člen 3(1) in (4) navedene uredbe določa:
„(1) Sredstva, na katera se nanaša ta uredba, se dodelijo v obliki namenskih transferjev iz centralnega proračuna prek sistema za elektronska proračunska plačila (sistem SEBRA). V ta namen se določijo omejitve za občine, ki so ravnale skladno z zakonitim postopkom za sklepanje pogodb o storitvah javnega potniškega prevoza na podlagi Uredbe št. 1370/2007 ter določb zakona o javnem naročanju ali zakona o koncesijah, ob upoštevanju načel javnosti in preglednosti, svobodne in lojalne konkurence ter enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije.
[…]
(4) Župani občin plačujejo prevoznike glede na dejansko opravljene prevozne storitve.“
17. Člen 55(1) in (2) iste uredbe določa:
„1. Subvencije za potniški prevoz se prevoznikom dodelijo prek občinskih proračunov do zneska, ki ne presega zneska, ki ustreza neto finančnemu učinku izpolnjevanja obveznosti javne službe.
2. Neto finančni učinek se izračuna s seštetjem stroškov, nastalih zaradi obveznosti javne službe, ki jo naloži pristojni organ in je zajeta v pogodbi o izvajanju javne službe in/ali s splošnim pravilom, od česar se odštejejo kakršen koli pozitivni finančni učinek, nastal v sklopu omrežja, ki se upravlja v okviru zadevne obveznosti javne službe, in prejemki iz tarif ali kakršen koli prihodek, nastal pri izpolnjevanju zadevne obveznosti javne službe, ter se prišteje primeren dobiček.“
18. Člen 56 uredbe iz leta 2015 določa:
„(1) Subvencije se dodelijo samo prevoznikom, s katerimi je zadevna občina sklenila pogodbe, ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe št. 1370/2007.
(2) Pogodbe nujno urejajo te pogoje:
1. parametre, na podlagi katerih se izračuna subvencija;
2. vrsto, obseg in vsebino vseh dodeljenih izključnih pravic ter trajanje pogodbe;
3. mehanizme za določitev stroškov, neposredno povezanih z opravljanjem storitev, kot so stroški osebja, stroški energije, uporabnine za infrastrukturo, stroški vzdrževanja in popravila vozil javnega prevoza, železniškega voznega parka in objektov, potrebnih za opravljanje storitev potniškega prevoza, pa tudi deleža posrednih stroškov, povezanih z opravljanjem storitev;
4. mehanizme za razdelitev prihodkov od prodaje vozovnic, ki lahko ali ostanejo izvajalcu javne službe, ali se izplačajo pristojnemu organu, ali si jih ta razdelita;
5. znesek primernega dobička;
6. obveznost županov občin in prevoznikov, da opravljajo učinkovit nadzor nad regulativno skladnostjo potnikov na subvencioniranih progah v mestnem in medkrajevnem prometu.
[…]
(4) Če prevozniki ne spoštujejo pogodbenih pogojev, lahko župani občin znižajo subvencije in prav tako začasno ustavijo njihovo dodelitev.“
III. Spor o glavni stvari, vprašanji za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem
19. Guverner oblast Burgas (okraj Burgas, Bolgarija) je z odločbo z dne 14. avgusta 2013 dal soglasje za to, da župan občine Pomorie za obdobje največ šestih mesecev sklene pogodbo za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza po voznih redih, naštetih v tej odločbi, med drugim v zvezi z avtobusno progo med mestoma Pomorie in Kableshkovo (Bolgarija) ter mestnima avtobusnima progama št. 1 in 2 v Pomoriu. Pogodbo o izvajanju javne službe je bilo treba skleniti neposredno v skladu s členom 5(5) Uredbe št. 1370/2007 kot nujni ukrep za premostitev prekinitve storitve javnega potniškega prevoza na zadevnih progah zaradi izteka predhodno sklenjenih pogodb in hkratnega končevanja postopka za sklenitev nove pogodbe o izvajanju javne službe.
20. Na podlagi navedene odločbe sta občina Pomorie kot pristojni organ in družba Anhialo kot izvajalec javne službe 1. novembra 2013 sklenili pogodbo, v skladu s katero je bilo tej družbi zaupano opravljanje storitev javnega potniškega prevoza v zvezi z zadevnimi avtobusnimi progami (v nadaljevanju: zadevna pogodba). Člen 2 te pogodbe je določal, da bo pogodba trajala, dokler pristojni organ ne bo končal postopka, določenega v zakonu o javnem naročanju. Poleg tega se je v skladu s členom 5 navedene pogodbe ta organ zavezal, da bo izvajalcu v rokih, ki jih določi ministrstvo za finance, izplačal sredstva, ki bodo glede na okoliščine ustrezala subvenciji v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ter nadomestilu za brezplačne prevoze in prevoze po znižani ceni za določene skupine upravičenih državljanov na podlagi te zakonodaje.
21. Ugotovljeno je, da je družba Anhialo opravljala prevozne storitve iz zadevne pogodbe. Pogodba je prenehala veljati 15. januarja 2019 po končanem postopku, ki je bil izveden v skladu z zakonom o javnem naročanju. V zvezi z obdobjem od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018, za katero je družba Anhialo zahtevala plačilo nadomestil, dolgovanih v skladu z zadevno pogodbo, ji je občina Pomorie plačala vsoto 3690 bolgarskih levov (BGN) (na zadevni datum približno 1886 EUR), ki ustreza skupnemu znesku sredstev, ki so bila dodeljena in izplačana tej občini iz centralnega proračuna Republike Bolgarije za subvencije za prevozne storitve v mestnem in medkrajevnem prometu.
22. Družba Anhialo je z vložitvijo tožbe pri Rayonen sad Pomorie (okrajno sodišče v Pomoriu, Bolgarija) izpodbijala to vsoto. V mnenju sodnega izvedenca za računovodstvo je bil za to družbo v zvezi z leti od 2016 do 2018 ugotovljen neto finančni učinek v smislu določb Priloge in člena 55 uredbe iz leta 2015, ki je znašal približno 86.000 BGN (na zadevni datum približno 43.800 EUR). Iz tega izvedenskega mnenja je tudi razvidno, da je organizacija računovodstva navedene družbe omogočala natančno porazdelitev stroškov in prihodkov v zvezi s subvencioniranimi dejavnostmi in nesubvencioniranimi dejavnostmi v skladu z zahtevami iz Priloge. Družba Anhialo je pred tem sodiščem zahtevala plačilo dela dolgovanega in še neplačanega zneska, in sicer 24.931,60 BGN (na zadevni datum približno 12.700 EUR).
23. Rayonen sad Pomorie (okrajno sodišče v Pomoriu) je s sodbo z dne 8. novembra 2021 tej tožbi ugodilo. To sodišče je med drugim presodilo, da je cilj nadomestil za opravljanje javne službe v smislu Uredbe št. 1370/2007 nadomestiti negativni neto finančni učinek tako, da se izvajalcu pokrijejo stroški, ki so mu nastali z izvajanjem javne službe, in da občina Pomorie, ker je bila zadevna pogodba sklenjena leta 2013, ne more trditi, da družba Anhialo nima pravice do nadomestila za opravljanje javne službe zato, ker ta pogodba ne vsebuje obveznih pogojev iz člena 56(2) uredbe iz leta 2015. Navedeno sodišče je namreč menilo, da se ob upoštevanju datuma sprejetja te uredbe iz leta 2015 zahteva, ki jo vsebuje ta določba in v skladu s katero morajo biti nujno navedeni parametri, na podlagi katerih se izračuna subvencija, ni mogla uporabljati za zadevno pogodbo in da ima družba Anhialo glede na to, da je opravljala storitve javnega prevoza, za katere je bila ta pogodba sklenjena, pravico do subvencije, pristojni organi pa so ji dolžni dodeliti nadomestilo za opravljanje javne službe v skladu z Uredbo št. 1370/2007.
24. Občina Pomorie je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Okrazhen sad Burgas (okrožno sodišče v Burgasu, Bolgarija), predložitvenem sodišču, v kateri je trdila, da so pogoji, ki jih določa uredba iz leta 2015, določeni tudi v okviru Uredbe št. 1370/2007. Ker ima Uredba št. 1370/2007 od njenega sprejetja, to je od 23. oktobra 2007, neposredni učinek, naj bi iz tega izhajalo, da so bile zahteve iz njenega člena 4(1) v veljavi od tega datuma in da njihov neobstoj v zadevni pogodbi odvzema vsakršno podlago izplačilu subvencije. Občina Pomorie se je sklicevala tudi na člen 5 zadevne pogodbe, iz katerega je sklepala, da njena obveznost izplačila subvencij ni brezpogojna, temveč morajo biti zanjo izpolnjeni pogoji, določeni v nacionalni zakonodaji. Tako naj tega, da zaradi neizplačila subvencije iz centralnega državnega proračuna v proračun te občine prevoznikom ni bilo plačano nobeno nadomestilo za opravljanje javne službe, ne bi bilo mogoče očitati njej. Navedena občina je dodala, da nima zakonskega pooblastila za to, da sama določi znesek nadomestil in subvencij, temveč le za to, da razdeli tiste, ki so ji bili namensko dodeljeni.
25. Družba Anhialo je pred predložitvenim sodiščem trdila, da je člen 56(2) uredbe iz leta 2015 določba materialnopravne narave in kot taka nima retroaktivnega učinka. Zato naj zakonitosti zadevne pogodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti z vidika te uredbe iz leta 2015. Uredba št. 1370/2007 naj bi določala neodtujljivo pravico izvajalca javne službe do nadomestila za opravljanje javne službe in s to uredbo se naj ne bi izrecno prepovedovalo plačilo nadomestila za opravljanje javne službe v primeru, v katerem pogodba o izvajanju javne službe formalno ne bi izpolnjevala zahtev, določenih v njej. Cilj Uredbe št. 1370/2007 naj bi bil zagotoviti preglednost mehanizma za določitev nadomestila za opravljanje javne službe in preprečiti čezmerno kompenzacijo, ne da bi bili izvajalci prikrajšani za nadomestilo, ki jim pripada. Družba Anhialo je tudi poudarila, da je v skladu z ugotovitvami, podanimi v mnenju sodnega izvedenca za računovodstvo, izpolnila vse zahteve, določene v Uredbi št. 1370/2007 in uredbi iz leta 2015 glede nadomestila za opravljanje javne službe. Po mnenju te družbe je glede na člen 3(1) uredbe iz leta 2015 dodelitev subvencij iz centralnega državnega proračuna odvisna le od zadevne občine in od tega, ali je ta občina izpolnila pravne zahteve v zvezi s sklepanjem pogodb o izvajanju javne službe. Zato naj bi bila občina Pomorie, ki mora zagotoviti javni prevoz na svojem ozemlju, zadevnemu izvajalcu javne službe vedno dolžna v celoti plačati nadomestilo za opravljanje javne službe neodvisno od vprašanja, ali je bila subvencija dodeljena ali ne.
26. Predložitveno sodišče poudarja, da je bila uredba iz leta 2015 sprejeta na podlagi zakona o prevozih v cestnem prometu, zlasti člena 4(1) njegovih končnih določb, in da člen 2(1) te uredbe določa, da se sredstva dodelijo do zneska, določenega v zakonu o državnem proračunu za zadevno leto. To sodišče dodaja, da hkrati člen 56(1) uredbe iz leta 2015 določa, da se subvencije dodelijo samo izvajalcem javnih služb, s katerimi je zadevna občina sklenila pogodbe, ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe št. 1370/2007, in da drugi odstavki tega člena 56 določajo dodatne zahteve glede vsebine pogodb, sklenjenih z izvajalci. Nacionalna zakonodaja, kot jo razlagajo nacionalni pristojni organi, naj bi za plačilo nadomestila za opravljanje javne službe določala zahtevi, da je bilo to nadomestilo določeno z zakonom o državnem proračunu za zadevno leto in bilo izplačano pristojnemu organu. V nasprotnem primeru naj ta organ tega nadomestila ne bi mogel zakonito izplačati izvajalcu javne službe, čeprav je bila pogodba o izvajanju javne službe dejansko izpolnjena.
27. Vendar naj Uredba št. 1370/2007, zlasti njen člen 6(1), ne bi vključevala takih zahtev v zvezi z izplačilom nadomestila za opravljanje javne službe. Zato želi predložitveno sodišče izvedeti, ali ta uredba državi članici omogoča, da z nacionalno zakonodajo ali internimi pravili uvede dodatne zahteve in omejitve v zvezi z izplačilom nadomestila za opravljanje javne službe prevozniku za izpolnjevanje obveznosti javne službe.
28. Poleg tega naj zadevna pogodba ne bi določala parametrov, na podlagi katerih se izračuna nadomestilo za opravljanje javne službe, temveč naj bi v zvezi s tem napotovala na nacionalno zakonodajo. Kot navaja predložitveno sodišče, ker so v členu 4(1)(b)(i) Uredbe št. 1370/2007 omenjeni „pogodbe o izvajanju javne službe in splošna pravila“, bi bilo uporabo veznika „in“ mogoče razlagati tako, da zadostuje, da so parametri, na podlagi katerih se izračuna nadomestilo, določeni v splošnih pravilih, in sicer tistih, ki so bila sprejeta v okviru uredbe iz leta 2015 in pred tem uredbe iz leta 2005. Druga mogoča razlaga naj bi bila, da morajo biti ti parametri nujno določeni ne le v splošnih pravilih, ampak tudi v pogodbi o izvajanju javne službe v smislu Uredbe št. 1370/2007.
29. V teh okoliščinah je Okrazhen sad – Burgas (okrožno sodišče v Burgasu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali v skladu z določbami Uredbe [št. 1370/2007] država članica lahko z nacionalno zakonodajo ali internimi pravili uvede dodatne zahteve in omejitve v zvezi s plačilom nadomestil prevozniku za izpolnjevanje obveznosti javne službe, ki niso določene v tej uredbi?
2. Ali člen 4(1)(b)(i) Uredbe [št. 1370/2007] dovoljuje, da se prevozniku plača nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti javne službe, če parametri, na podlagi katerih se izračuna nadomestilo, niso bili predhodno določeni v pogodbi o izvajanju javne službe, ampak v splošnih pravilih, in če je bil neto finančni učinek ali znesek dolgovanega nadomestila določen v skladu s postopkom iz [te uredbe]?“
30. Pisna stališča so vložile občina Pomorie, bolgarska vlada in Evropska komisija. Zadnjenavedeni zainteresirani stranki sta na obravnavi, ki je bila 21. junija 2023, tudi ustno predstavili stališča.
IV. Analiza
A. Prvo vprašanje za predhodno odločanje
31. Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Uredbo št. 1370/2007 razlagati tako, da nasprotuje temu, da država članica sprejme določbe, v skladu s katerimi je nadomestilo za opravljanje javne službe v smislu te uredbe mogoče izvajalcu javne službe dodeliti le, če so bila sredstva, ki ustrezajo temu nadomestilu, določena z zakonom o državnem proračunu te države za zadevno leto in so bila izplačana pristojnemu organu.
32. Uvodoma je treba spomniti, da je na podlagi člena 288, drugi odstavek, PDEU uredba v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Določbe uredb imajo zaradi lastnosti uredb in njihove vloge v sistemu virov prava Unije na splošno takojšen učinek v nacionalnih pravnih redih, ne da bi morali nacionalni organi sprejeti izvedbene ukrepe. Če izvajanje nekaterih določb uredbe to zahteva, lahko države članice sprejmejo ukrepe za izvajanje uredbe, če ti ne ovirajo njene neposredne uporabljivosti, če ne prikrivajo značilnosti akta Unije in če določajo natančno izvajanje diskrecijske pravice, ki jim jo podeljuje ta uredba, vse v mejah njenih določb(6).
33. V zvezi s tem je treba ob sklicevanju na upoštevne določbe zadevne uredbe, ki se razlagajo ob upoštevanju ciljev te uredbe, opredeliti, ali te določbe prepovedujejo, nalagajo ali dopuščajo državam članicam sprejetje nekaterih ukrepov za izvajanje in – zlasti v zadnjem primeru – ali zadevni ukrep spada v okvir polja proste presoje, priznanega vsaki državi članici. Prav tako je treba opozoriti, da vsaka določba prava Unije, ki izpolnjuje zahtevane pogoje za nastanek neposrednega učinka, velja za vse organe držav članic, in sicer ne le za nacionalna sodišča, ampak tudi za vse upravne organe, vključno z decentraliziranimi organi, in ti organi morajo uporabljati te določbe. (7)
34. Glede upoštevnih določb Uredbe št. 1370/2007 v obravnavanem primeru je treba navesti, da člen 1(1) te uredbe določa, da je njen namen opredeliti, kako lahko pristojni organi ob upoštevanju določb prava Unije ukrepajo na področju javnega potniškega prevoza, da bi zagotovili opravljanje storitev v splošnem interesu, ki so med drugim pogostejše, varnejše, kakovostnejše in cenejše od tistih, ki bi jih zagotovil sam trg, in da zato navedena uredba določa pogoje, po katerih pristojni organi, kadar nalagajo obveznosti javnih služb ali sklepajo pogodbe o izvajanju javne službe, izvajalcem javnih služb nadomestijo nastale stroške in/ali dodelijo izključne pravice v zameno za izvajanje obveznosti javnih služb.
35. Zato Uredba št. 1370/2007 ureja dodelitev „nadomestila za opravljanje javne službe“ izvajalcu javne službe, pri čemer je to nadomestilo v členu 2(g) te uredbe opredeljeno kot vsaka korist, zlasti finančna, ki jo pristojni organ neposredno ali posredno dodeli iz javnih sredstev v obdobju izvajanja obveznosti javne službe ali v povezavi s tem obdobjem. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 34 navedene uredbe, se „[n]adomestilo za opravljanje javne službe […] lahko izkaže kot potrebno v sektorju kopenskega prevoza potnikov, da bi podjetja, odgovorna za opravljanje javnih storitev, poslovala na podlagi načel in pod pogoji, ki jim omogočajo izpolnjevanje njihovih nalog“.
36. Poleg tega člen 3(1) Uredbe št. 1370/2007 določa, da kadar se pristojni organ odloči, da izvajalcu, ki ga izbere sam, dodeli izključno pravico in/ali nadomestilo, ne glede na vrsto nadomestila, v zameno za izvajanje obveznosti javne službe, to stori v okviru pogodbe o izvajanju javne službe. Člen 4(1) te uredbe natančneje določa, da pogodbe o izvajanju javne službe in splošna pravila: (a) jasno opredeljujejo obveznosti javne službe, ki jih mora izvajalec javne službe izpolniti, in zadevno geografsko območje, (b) vnaprej na objektiven in pregleden način določajo (i) parametre, na podlagi katerih se izračuna morebitno nadomestilo, in (ii) vrsto in obseg vseh dodeljenih izključnih pravic, tako, da se prepreči čezmerna kompenzacija, ter (c) določajo ureditve za razporeditev stroškov, povezanih z opravljanjem storitev.
37. V zvezi s tem je Sodišče, kar zadeva člen 4(1)(b)(i) Uredbe št. 1370/2007, presodilo, da je glede izraza „morebitno“ iz sobesedila, v katero je umeščena ta določba, razvidno, da se ta izraz nanaša na možnost pristojnih organov iz člena 1(1), drugi pododstavek, in člena 3(1) te uredbe, da se v okviru pogodbe o izvajanju javne službe odločijo, da izvajalcem poleg ali namesto izključnih pravic dodelijo nadomestilo za izvajanje obveznosti javne službe.(8)
38. Poleg tega lahko v skladu s členom 5(5) Uredbe št. 1370/2007 pristojni organ sprejme nujne ukrepe, ki se lahko izvedejo v obliki „neposredne sklenitve“, pri čemer je ta v členu 2(h) te uredbe opredeljena kot sklenitev pogodbe o izvajanju javne službe z določenim izvajalcem javne službe brez predhodnega, za konkurenco odprtega razpisnega postopka. V takem primeru navedena uredba določa dodatne zahteve v zvezi z nadomestilom za opravljanje javne službe.(9)
39. Namreč, prvič, člen 4(1)(b) Uredbe št. 1370/2007 določa, da se v primeru pogodb o izvajanju javne službe, sklenjenih med drugim v skladu s členom 5(5) te uredbe, parametri, na podlagi katerih se izračuna morebitno nadomestilo, določijo tako, da nobeno nadomestilo ne sme preseči zneska, potrebnega za kritje neto finančnega učinka na stroške in prihodke, nastale zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe, pri čemer se upoštevajo s tem povezani prihodki, ki jih izvajalec javne službe obdrži, in tudi primeren dobiček.
40. Drugič, člen 6(1) Uredbe št. 1370/2007 določa, da morajo biti vsa nadomestila, povezana s splošnim pravilom ali pogodbo o izvajanju javne službe, ne glede na način sklenitve pogodbe, v skladu z določbami člena 4 te uredbe in da morajo biti vsa nadomestila ne glede na njihovo naravo, povezana s pogodbo o izvajanju javne službe, ki je bila – med drugim v skladu s členom 5(5) – neposredno sklenjena, ali povezana s splošnim pravilom, poleg tega skladna z določbami iz Priloge. V tej prilogi je v točki 2 navedeno, da „[n]adomestilo ne sme preseči zneska, ki ustreza [neto] finančnemu […] učinku, ki ustreza vsoti pozitivnih ali negativnih posledic upoštevanja obveznosti javne službe na stroške in prihodke izvajalca javne službe“. V točki 3 iste priloge je natančneje navedeno, da ima „[i]zpolnjevanje obveznosti opravljanja javne službe […] lahko na morebitne prevozne dejavnosti izvajalca učinek, ki presega zadevno(-e) obveznost(-i) opravljanja javne službe“ in da „[s]e za preprečevanje čezmerne kompenzacije ali premajhne kompenzacije […] zato pri izračunavanju [neto] finančnega […]učinka upoštevajo merljivi finančni učinki na zadevna omrežja izvajalca“.
41. Iz besedila upoštevnih določb Uredbe št. 1370/2007 je tako razvidno, da je, kar zadeva nadomestila za opravljanje javne službe, namen te uredbe predvsem preprečiti čezmerno kompenzacijo v korist izvajalca javne službe,(10) ki bi vodila do njegove neupravičene obogatitve. Poudariti je treba, da se postopek v glavni stvari ne nanaša na položaj čezmerne kompenzacije, ampak, nasprotno, na neobstoječo oziroma premajhno kompenzacijo, ki je prav tako omenjena v točki 3 Priloge, pri čemer gre za položaj, v katerem mora izvajalec izpolnjevati obveznosti javne službe v skladu s pogodbo o izvajanju javne službe, ne da bi prejel plačilo. Za preprečitev teh dveh vrst položajev mora pogodba o izvajanju javne službe vključevati parametre za izračun nadomestila za opravljanje javne službe, ki morajo biti določeni vnaprej na objektiven in pregleden način, poleg tega pa mora biti pri pogodbah, ki so sklenjene neposredno, znesek nadomestila določen ob upoštevanju neto finančnega učinka na izvajalca javne službe. Iz teh določb je prav tako razvidno, kot je navedlo Sodišče, da Uredba št. 1370/2007 pristojnim organom nalaga, naj dodelijo nadomestilo za stroške, ki izhajajo iz obveznosti javne službe.(11)
42. V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da sta družba Anhialo in občina Pomorie zadevno pogodbo sklenili neposredno na podlagi člena 5(5) Uredbe št. 1370/2007. Poleg tega ni sporno, da je ta družba izpolnjevala obveznosti javne službe, ki so predmet te pogodbe. Vendar ji ta občina ni izplačala celotnega zneska nadomestila za opravljanje javne službe, do katerega je zadevna družba imela pravico in kot je bilo ugotovljeno v izvedenskem mnenju. V zvezi s tem predložitveno sodišče navaja, da nacionalna zakonodaja, kot jo razlagajo pristojni nacionalni organi, za plačilo nadomestila za opravljanje javne službe določa zahtevi, da je bilo to nadomestilo določeno z zakonom o državnem proračunu za zadevno leto in je bilo izplačano pristojnemu organu. V tem primeru pa naj bi občina Pomorie za zadevno obdobje družbi Anhialo izplačala le vsoto 3690 BGN (na zadevni datum približno 1886 EUR)(12), ki ustreza skupnemu znesku sredstev, ki so bila dodeljena in izplačana tej občini iz centralnega proračuna Republike Bolgarije za subvencije za prevozne storitve v mestnem in medkrajevnem prometu.(13)
43. Torej je v zadevi, kot je ta v postopku v glavni stvari, treba ugotoviti, prvič, da parametri, na podlagi katerih se izračuna nadomestilo za opravljanje javne službe, niso določeni vnaprej na objektiven in pregleden način. Ta znesek je namreč odvisen od sredstev, ki se dodelijo iz državnega proračuna, ki se lahko iz leta v leto spreminjajo, in so dodeljena glede na merila, ki niso povezana z izpolnjevanjem pogodbe o izvajanju javne službe, ki jo je sklenil izvajalec javne službe. Kot pa je navedeno v uvodni izjavi 9 Uredbe št. 1370/2007 –, je za zagotovitev uporabe načel preglednosti, enakega obravnavanja konkurenčnih izvajalcev in sorazmernosti pri dodeljevanju nadomestil ali izključnih pravic bistvenega pomena, da se v pogodbi o izvajanju javne službe med pristojnim organom in izbranim izvajalcem javne službe opredeli naravo obveznosti javne službe in dogovorjeno plačilo.
44. Drugič, posebej v zvezi s pogodbami o izvajanju javne službe, ki so bile sklenjene neposredno, se v okviru pogoja, v skladu s katerim morajo biti sredstva dodeljena in izplačana iz centralnega proračuna, da bi bilo izvajalcu dodeljeno nadomestilo za opravljanje javne službe, ne upošteva neto finančni učinek na stroške in prihodke, nastale zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe, kot je zahtevano v členu 6(1) Uredbe št. 1370/2007 in Prilogi. Pogodba o izvajanju javne službe pa ne sme privesti do tega, da se nadomestilo za opravljanje javne službe, pri katerem gre za „povračilen“ pristop(14), omejuje na znesek, dodeljen pristojnemu organu iz državnega proračuna, ko je bila ta obveznost enkrat pogodbeno dogovorjena.
45. Dodati moram, da se – kot sta poudarili bolgarska vlada in Komisija – država članica, če ji proračunska zmogljivost tega ne omogoča, za prihodnost lahko odloči, da bo omejila sklepanje pogodb o izvajanju javne službe ali jih celo ne bo sklepala. Nasprotno pa se mi za preteklost zdi očitno, da ima izvajalec javne službe, če je pogodbo izpolnil, tako kot v postopku v glavni stvari, pravico do nadomestila za opravljanje javne službe v zameno za izpolnitev obveznosti javne službe, ki mu je bila naložena, v skladu z Uredbo št. 1370/2007. Onkraj okvirov uporabe te uredbe je treba opozoriti, da načelo pravne varnosti, ki je del splošnih načel prava Unije, med drugim zahteva, da so pravna pravila jasna in natančna ter da imajo predvidljive učinke.(15)
46. Poleg tega na splošno v skladu s členom 2(e) navedene uredbe „obveznost javne službe“ pomeni zahtevo, opredeljeno ali določeno s strani pristojnega organa, da se zagotovijo storitve javnega potniškega prevoza v splošnem interesu, ki jih izvajalec, če bi upošteval svoje poslovne interese, ne bi opravljal ali jih ne bi opravljal v istem obsegu ali pod istimi pogoji brez plačila. Če ne bi bilo primernega nadomestila za opravljanje javne službe, ne bi bil noben izvajalec pripravljen zagotavljati take storitve v splošnem interesu. Vendar lahko pristop, da se izplačilo določenega nadomestila za opravljanje javne službe veže na izplačilo subvencije, ki jo država članica dodeli pristojnemu organu, v razmerah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, privede do nenadomestila ali prenizkega nadomestila, ki lahko ogrozita sam obstoj pogodb o izvajanju javne službe in obveznosti opravljanja javnih storitev, na katere se nanašajo te pogodbe.
47. V teh okoliščinah je treba glede na sodno prakso, navedeno v točkah 32 in 33 teh sklepnih predlogov, ugotoviti, da zadevna nacionalna zakonodaja ne spada v okvir polja proste presoje, priznanega vsaki državi članici za to, da sprejme ukrepe za izvajanje uredbe, v tem primeru Uredbe št. 1370/2007, v zvezi z določitvijo nadomestila za opravljanje javne službe, do katerega ima pravico izvajalec javne službe.
48. Ob upoštevanju navedenega predlagam, naj se na prvo vprašanje odgovori, da je treba Uredbo št. 1370/2007 razlagati tako, da nasprotuje temu, da država članica sprejme določbe, v skladu s katerimi je nadomestilo za opravljanje javne službe v smislu te uredbe mogoče izvajalcu javne službe dodeliti le, če so bila ustrezna sredstva določena z zakonom o državnem proračunu te države za zadevno obdobje in so bila izplačana pristojnemu organu.
B. Drugo vprašanje za predhodno odločanje
49. Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 4(1)(b)(i) Uredbe št. 1370/2007 razlagati tako, da dovoljuje, da se izvajalcu javne službe izplača nadomestilo za opravljanje javne službe, če parametri, na podlagi katerih se izračuna to nadomestilo, niso določeni v pogodbi o izvajanju javne službe, ampak so vnaprej določeni v splošnih pravilih, ki določajo znesek navedenega nadomestila v skladu z določbami te uredbe.
50. Uvodoma je treba navesti, da je v členu 2(l) Uredbe št. 1370/2007 „splošno pravilo“ opredeljeno kot ukrep, ki se uporablja brez diskriminacije za vse storitve javnega potniškega prevoza iste vrste na zadevnem geografskem območju, za katero je odgovoren pristojni organ.
51. Za odgovor na postavljeno vprašanje je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča treba za razlago določbe prava Unije upoštevati ne samo njeno besedilo, ampak tudi kontekst, v katerega je umeščena, in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je.(16)
52. Na prvem mestu, kar zadeva besedilo člena 4(1)(b)(i) Uredbe št. 1370/2007, je v tej določbi navedeno, da pogodbe o izvajanju javne službe „in“ splošna pravila vnaprej na objektiven in pregleden način določajo parametre, na podlagi katerih se izračuna morebitno nadomestilo za opravljanje službe, tako, da se prepreči čezmerna kompenzacija. Zdi se mi jasno, da je zakonodajalec Unije z uporabo veznika „in“ nameraval „splošna pravila“ vključiti med elemente, v katerih je mogoče določiti znesek nadomestila. Drugače povedano, besedilo navedene določbe ne zahteva, da so vsi parametri za izračun nadomestila za opravljanje javne službe določeni v enem in istem dokumentu, temveč le, da so ti parametri določeni vnaprej na objektiven in pregleden način.
53. Na drugem mestu, glede konteksta, v katerega je umeščen člen 4(1)(b)(i) Uredbe št. 1370/2007, je treba navesti, da je v členu 2(i) te uredbe „pogodba o izvajanju javne službe“ opredeljena kot en ali več pravno zavezujočih aktov, ki potrjujejo dogovor med pristojnim organom in izvajalcem javne službe, da se izvajalcu javne službe zaupa upravljanje in izvajanje storitev javnega potniškega prevoza, za katere veljajo obveznosti javne službe. Poleg tega je v tem členu določeno, da je pogodba lahko glede na pravo posamezne države članice tudi odločitev, ki jo sprejme pristojni organ v obliki posamičnega zakonodajnega ali upravnega akta ali ki vsebuje pogoje, pod katerimi pristojni organ sam opravlja storitve ali opravljanje teh storitev zaupa notranjemu izvajalcu. V tem smislu je v uvodni izjavi 9 te uredbe navedeno, da je oblika ali poimenovanje te pogodbe lahko v pravnih sistemih držav članic različno.
54. Tako se je ob upoštevanju razlik med pravnimi sistemi držav članic zakonodajalec Unije odločil, da bo dal pojmu „pogodba o izvajanju javne službe“ v smislu Uredbe št. 1370/2007 širok in prožen pomen,(17) ki vključuje akte pogodbene narave, vendar tudi druge vrste aktov drugačne narave,(18) ob priznavanju kombinacije splošnega pravnega akta, ki dodeljuje izvajanje storitev izvajalcu, in upravnega akta, ki določa podrobne zahteve v zvezi s storitvami, ki jih je treba opravljati, in način izračuna nadomestila, ki ga je treba uporabiti.(19) Ta kontekst torej potrjuje razlago, v skladu s katero se parametri za izračun nadomestila za opravljanje javne službe lahko določijo s sklicevanjem na splošna pravila zakonodajne ali upravne narave, če ta pravila te parametre določajo vnaprej na objektiven in pregleden način.
55. Na tretjem mestu, glede ciljev, ki se uresničujejo z Uredbo št. 1370/2007, je iz njenih uvodnih izjav 9 in 30 razvidno, da je pri določanju parametrov za izračun nadomestila za opravljanje javne službe posebej pomemben cilj preglednosti. Za uresničitev tega cilja pa očitno ni potrebno, da so vsi parametri za izračun nadomestila za opravljanje javne službe vsebovani v pogodbi, ki jo skleneta pristojni organ in izvajalec javne službe. Če so splošna pravila o parametrih za izračun nadomestila določena vnaprej na objektiven in pregleden način, kot zahteva člen 4(1)(b)(i) te uredbe, in se v teh pravilih upoštevajo pogoji, določeni v Prilogi, lahko namreč izvajalec javne službe ugotovi, kolikšen znesek nadomestila lahko prejme. Poleg tega morajo biti v okviru uporabe te določbe ta splošna pravila zlahka dostopna zadevnim izvajalcem. To je zlasti takrat, kadar so bile objavljene v Uradnem listu zadevne države članice.
56. Predlagam torej, naj se na drugo vprašanje odgovori, da je treba člen 4(1)(b)(i) Uredbe št. 1370/2007 razlagati tako, da dovoljuje, da se izvajalcu javne službe izplača nadomestilo za opravljanje javne službe, če parametri, na podlagi katerih se izračuna to nadomestilo, niso določeni v pogodbi o izvajanju javne službe, ampak so vnaprej na objektiven in pregleden način določeni v splošnih pravilih, ki določajo znesek navedenega nadomestila v skladu z določbami te uredbe.
V. Predlog
57. Glede na navedene preudarke Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Okrazhen sad – Burgas (okrožno sodišče v Burgasu, Bolgarija), odgovori:
1. Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70
je treba razlagati tako, da
nasprotuje temu, da država članica sprejme določbe, v skladu s katerimi je nadomestilo za opravljanje javne službe v smislu te uredbe mogoče izvajalcu javne službe dodeliti le, če so bila sredstva, ki ustrezajo temu nadomestilu, določena z zakonom o državnem proračunu te države za zadevno leto in so bila izplačana pristojnemu organu.
2. Člen 4(1)(b)(i) Uredbe št. 1370/2007
je treba razlagati tako, da
dovoljuje, da se izvajalcu javne službe izplača nadomestilo, če parametri, na podlagi katerih se izračuna to nadomestilo, niso določeni v pogodbi o izvajanju javne službe, ampak so vnaprej na objektiven in pregleden način določeni v splošnih pravilih, ki določajo znesek navedenega nadomestila v skladu z določbami te uredbe.