SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 15. junija 2010

Zadeva F‑45/09

Maddalena Lebedef‑Caponi

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Ocenjevalno obdobje 2007 – Ničnostna tožba – Očitna napaka pri presoji – Predstavniki zaposlenih – Mnenje ad hoc skupine“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero M. Lebedef-Caponi predlaga razglasitev ničnosti svojega poročila o kariernem napredovanju za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2007.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

2.      Uradniki – Tožba – Tožbeni razlog, povezan z nepristojnostjo avtorja akta, ki posega v položaj – Ugotovitev po uradni dolžnosti

3.      Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Priprava – Uradniki, ki opravljajo funkcije predstavnikov zaposlenih

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

4.      Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Priprava – Uradniki, ki opravljajo funkcije predstavnikov zaposlenih

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

1.      Sodišče za uslužbence s svojo presojo ne more nadomestiti presoje oseb, odgovornih za oceno dela tožeče stranke. Institucije Unije imajo namreč široko diskrecijsko pravico pri ocenjevanju dela svojih uradnikov. Zato so vrednostne sodbe o uradnikih v kariernih ocenjevalnih poročilih izključene iz sodnega nadzora, ki se izvaja samo v zvezi z morebitnimi postopkovnimi nepravilnostmi, očitno napačno ugotovljenim dejanskim stanjem pri presojah uprave in morebitno zlorabo pooblastil.

(Glej točko 32.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 18. oktober 2005, Leite Mateus proti Komisiji, T‑51/04, neobjavljena v ZOdl., točka 51; 13. julij 2006, Andrieu proti Komisiji, T‑285/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑161 in II‑A‑2‑775, točka 99.

2.      Tožbeni razlog glede nepristojnosti avtorja nekega akta, ki posega v položaj, je ugovor javnega reda, o katerem Sodišče za uslužbence vsekakor presoja po uradni dolžnosti.

(Glej točko 38.)

Napotitev na:

Sodišče: 13. julij 2000, Salzgitter proti Komisiji, C‑210/98 P, Recueil, str. I‑5843, točka 56;

Sodišče prve stopnje: 27. februar 1992, BASF in drugi proti Komisiji, T‑79/89, T‑84/89, T‑85/89, T‑86/89, T‑89/89, T‑91/89, T‑92/89, T‑94/89, T‑96/89, T‑98/89, T‑102/89 in T‑104/89, Recueil, str. II‑315, točka 31.

3.      Čeprav se morajo ocenjevalci na podlagi člena 6(3)(c) Splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, posvetovati z ad hoc skupino in upoštevati njeno mnenje pri pripravi kariernega ocenjevalnega poročila uradnika, ki opravlja naloge zastopanja zaposlenih, se jim ni treba ravnati po tem mnenju. Če se ne ravnajo po njem, morajo pojasniti, zakaj ga niso sprejeli, zgolj priložitev mnenja h kariernemu ocenjevalnemu poročilu v zvezi s tem pa ne zadostuje za sklepanje, da je zahteva po obrazložitvi izpolnjena.

Poleg tega iz nobene določbe Kadrovskih predpisov ali Splošnih določb za izvajanje ne izhaja, da bi bil ocenjevalec zaradi obveznosti, da upošteva mnenje ad hoc skupine, prisiljen uradniku podeliti posebne točke poleg tistih, s katerimi oceni dejavnosti, ki jih ta opravlja na svojem delovnem mestu.

(Glej točki 45 in 48.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 5. november 2003, Lebedef proti Komisiji, T‑326/01, RecFP, str. I‑A‑273 in II‑1317, točka 55; 5. november 2003, Lebedef-Caponi proti Komisiji, T‑98/02, RecFP, str. I‑A‑277 in II‑1343, točka 50; 25. oktober 2005, Fardoom in Reinard proti Komisiji, T‑43/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑329 in II‑1465, točka 87; 17. maj 2006, Lavagnoli proti Komisiji, T‑95/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑121 in II‑A‑2‑569, točka 84;

Sodišče za uslužbence: 13. december 2007, Diomede Basili proti Komisiji, F‑108/06, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑447 in II‑A‑1‑2515, točki 37 in 47.

4.      Med dejavnosti zastopanja zaposlenih v smislu člena 6(3)(c) Splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, ni mogoče šteti opravljanja naloge, za katero je uradnika imenovala uprava in ne odbor uslužbencev oziroma sindikalna ali poklicna organizacija. Neobstoj posebne določbe, na podlagi katere bi lahko ocenjevalci take dejavnosti upoštevali, je sicer obžalovanja vreden, vendar ne sme pripeljati do razlage, ki bi bila v očitnem nasprotju z določbami člena 6(3)(c) Splošnih določb za izvajanje, dopolnjenih s Prilogo I k navedenim določbam.

(Glej točko 57.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Diomede Basili proti Komisiji, točka 35.