Združeni zadevi C-52/16 in C-113/16

„SEGRO“ Kft.
proti
Vas Megyei Kormányhivatal Sárvári Járási Földhivatala

in

Günther Horváth
proti
Vas Megyei Kormányhivatal

(Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je vložilo Szombathelyi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság)

„Predhodno odločanje – Člen 63 PDEU – Prosti pretok kapitala – Pravice užitka na kmetijskih zemljiščih – Nacionalna ureditev, s katero se možnost pridobitve takih pravic za prihodnost pridrži zgolj za osebe, ki so ožji družinski člani lastnika zemljišč, in s katero se, ne da bi bila predvidena odškodnina, ukinjajo pravice, ki so jih predhodno pridobile pravne ali fizične osebe, ki ne morejo utemeljiti vezi bližnjega sorodstva z navedenim lastnikom“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 6. marca 2018

1.        Prosti pretok kapitala – Določbe Pogodbe – Področje uporabe – Pridobitev pravice užitka na kmetijskih zemljiščih – Vključitev

(člen. 63 PDEU; Direktiva Sveta 88/361, Priloga I)

2.        Prosti pretok kapitala – Omejitve nepremičninskih transakcij – Nacionalna ureditev, ki določa ugasnitev pridobljene pravice užitka na kmetijskih zemljiščih v primeru neutemeljitve vezi bližnjega sorodstva z lastnikom teh zemljišč – Nedopustnost – Neobstoj neposredne diskriminacije

(člen 63 PDEU)

3.        Prosti pretok kapitala – Omejitve nepremičninskih transakcij – Nacionalna ureditev, ki določa ugasnitev pridobljene pravice užitka na kmetijskih zemljiščih v primeru neutemeljitve vezi bližnjega sorodstva z lastnikom teh zemljišč – Nedopustnost – Utemeljitev – Neobstoj

(člen 63 PDEU)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 56 do 60.)

2.      V skladu z ustaljeno sodno prakso člen 63(1) PDEU na splošno prepoveduje ovire za pretok kapitala med državami članicami (sodba z dne 22. oktobra 2013, Essent in drugi, od C-105/12 do C-107/12, EU:C:2013:677, točka 39 in navedena sodna praksa). V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da ureditev, kakršna je obravnavana v postopkih v glavni stvari, ki določa ugasnitev pogodbeno pridobljenih pravic užitka na kmetijskih zemljiščih, med katerimi so pravice, ki obstajajo zaradi uresničevanja pravice do prostega pretoka kapitala, že s svojim namenom in že zgolj iz tega razloga omejuje navedeno svobodo. Morebitno sprejetje – ki ga v svojem drugem vprašanju v zadevi C-52/16 predvideva predložitveno sodišče – ukrepa za odškodnino osebam, ki so jim bile take pravice, potem ko so jih pridobile, odvzete na podlagi te ureditve, ne more vplivati na to ugotovitev.

Z navedeno ureditvijo se namreč zadevni osebi odvzame možnost, da še naprej uživa pravico, ki jo je pridobila, saj ji zlasti preprečuje, da bi izkoriščala zadevna kmetijska zemljišča za namene, za katere je to pravico pridobila, in možnost, da to pravico odtuji. Nacionalna ureditev, obravnavana v postopkih v glavni stvari, s tem, da državljanom držav članic, ki niso državljani Madžarske in so upravičeni do prostega pretoka kapitala, tako odvzame uživanje premoženja, v katero so naložili kapital, pomeni oviro za ta prosti pretok. Poleg tega in kot je razvidno iz ustaljene sodne prakse, ukrepi, ki so v skladu s členom 63(1) PDEU prepovedani, ker omejujejo pretok kapitala, obsegajo zlasti tiste, ki bi lahko nerezidente odvrnili od investiranja v nepremičnine v drugi državi članici (sodbi z dne 25. januarja 2007, Festersen, C-370/05, EU:C:2007:59, točka 24 in navedena sodna praksa, in z dne 1. oktobra 2009, Woningstichting Sint Servatius, C-567/07, EU:C:2009:593, točka 21). Iz tega sledi, da nacionalna ureditev, kakršna je obravnavana v postopkih v glavni stvari, pomeni omejitev temeljne svoboščine, zagotovljene v členu 63 PDEU.

Glede vprašanja, ali je treba navedeno ureditev poleg tega šteti za diskriminatorno, kar je vidik, na katerega se nanaša drugo postavljeno vprašanje v zadevi C-113/16, je treba navesti – kot je v točki 72 sklepnih predlogov navedel generalni pravobranilec – da se pri zahtevi, ki se, kot v tem primeru, nanaša na obstoj vezi bližnjega sorodstva med užitkarjem in lastnikom obdelovalnega zemljišča, uporabi merilo, ki je navidezno neodvisno od državljanstva užitkarja in izvora kapitala ter ki torej ni neposredno diskriminatorno.

(Glej točke od 61 do 67.)

3.      Člen 63 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je obravnavana v postopkih v glavni stvari, na podlagi katere pravice užitka, ki so bile predhodno ustanovljene na kmetijskih zemljiščih in katerih imetniki niso v bližnjem sorodstvu z lastnikom teh zemljišč, po samem zakonu ugasnejo in so zato izbrisane iz zemljiške knjige.

V zvezi s tem je treba opozoriti, prvič, kot je navedla Komisija in generalni pravobranilec poudaril v točkah od 111 do 113 sklepnih predlogov, da ureditev, obravnavana v postopkih v glavni stvari, ki dopušča ohranitev obstoječih pravic užitka na obdelovalnih zemljiščih zgolj, če je užitkar v bližnjem sorodstvu z lastnikom teh zemljišč, očitno ni primerna za uresničevanje ciljev, na katere se sklicuje madžarska vlada in s katerimi ta ureditev nima nobene neposredne povezave. Z zahtevanim obstojem vezi bližnjega sorodstva se namreč ne zagotavlja, da užitkar izkorišča zadevno zemljišče in da je ta zadevno pravico užitka pridobil zgolj za špekulativne namene. Podobno na podlagi ničesar ni mogoče a priori šteti, da tretja oseba v razmerju do družine lastnika, pri čemer je ta oseba pridobila pravico užitka na takem zemljišču, tega zemljišča ne bi mogla izkoriščati in da bi bila pridobitev brez kakršne koli želje obdelovanja navedenega zemljišča nujno opravljena zgolj za špekulativne namene.

Drugič in ob domnevi, da je bilo vodilo – čeprav zgolj v delu – za sprejetje ureditve, obravnavane v postopkih v glavni stvari, možnost sankcioniranja kršitev pravil, ki se uporabljajo na področju deviznega nadzora – kar mora po potrebi preveriti predložitveno sodišče – se je kljub vsemu treba prepričati, da je ukrep ukinitve pravic užitka, ki ga določa navedena ureditev, sorazmeren glede na ta cilj. V zvezi s tem je, kot je tudi v točkah od 95 do 98 sklepnih predlogov navedel generalni pravobranilec, očitno, da bi bilo mogoče za ab initio sankcioniranje morebitnih kršitev ureditve, ki se uporablja na področju deviznega nadzora, sprejeti druge ukrepe, ki bi bili v svojih učinkih manj obsežni kot ukinitev zadevnih stvarnih pravic, kot so na primer upravne globe (glej po analogiji sodbo z dne 1. decembra 2005, Burtscher, C-213/04, EU:C:2005:731, točka 60).

Sodišče je glede boja zoper prakse, katerih predmet je, da se zaobide nacionalni zakon, že priznalo, da je nacionalni ukrep, ki omejuje temeljno svoboščino, po potrebi lahko utemeljen, če je namenjen povsem umetnim konstruktom, katerih cilj je izogibanje zadevni nacionalni zakonodaji (sodba z dne 1. aprila 2014, Felixstowe Dock in Railway Company in drugi, C-80/12, EU:C:2014:200, točka 31 in navedena sodna praksa). Vendar je taka utemeljitev Da bi bil ukrep, s katerim bi se zasledovalo tak poseben cilj boja proti povsem umetnim konstruktom, v skladu z načelom sorazmernosti, bi moral nacionalnemu sodišču poleg tega omogočati, da preuči vsak primer posebej ob upoštevanju posebnosti vsake zadeve in se pri tem opre na objektivne elemente, da bi upoštevalo zlorabe ali goljufivo ravnanje zadevnih oseb (glej v tem smislu sodbo z dne 17. septembra 2009, Glaxo Wellcome, C-182/08, EU:C:2009:559, točka 99). Videti pa je, da ureditev, obravnavana v postopkih v glavni stvari, ne izpolnjuje nobene zahteve, ki so bile v zvezi s tem navedene v točkah od 115 do 117 te sodbe.

Prvič, iz izvlečkov sodbe Alkotmánybíróság (ustavno sodišče) št. 25 z dne 21. julija 2015, navedenih v točki 25 te sodbe, očitno izhaja, da se je skušalo z ureditvijo, obravnavano v postopkih v glavni stvari, vsaj deloma odpraviti pravne posledice, ki jih je imela praksa pridobitve kmetijskih zemljišč, v skladu s katero naj bi se pravica užitka uporabljala disfunkcionalno, pri čemer je v teh izvlečkih hkrati navedeno, da je bilo odločeno, da je ta odprava zlasti potrebna za celovito uresničitev nacionalnega strateškega cilja, ki se uresničuje z novim pravnim besedilom, namreč da bi morale biti zgolj fizične osebe, ki obdelujejo obdelovalna zemljišča, njihovi lastniki. V teh okoliščinah ni mogoče šteti, da taka ureditev uresničuje poseben cilj boja zoper ravnanja, s katerimi so se ustvarili umetni konstrukti in katerih cilj je izogibanje nacionalni zakonodaji o pridobitvi kmetijskih zemljišč. Drugič in ob domnevi, da je bila ureditev, obravnavana v postopkih v glavni stvari, sprejeta zaradi takega posebnega cilja boja zoper umetne konstrukte, ni mogoče zgolj iz okoliščine, da je imetnik pravice užitka na kmetijskem zemljišču pravna ali fizična oseba, ki ni v bližnjem sorodstvu z lastnikom tega zemljišča, razumno sklepati, da je taka oseba ob pridobitvi take pravice užitka storila zlorabo. Kot je bilo navedeno v točki 116 te sodbe, splošne domneve zlorab, uvedene z zakonom, ni mogoče sprejeti.

(Glej točke 86, 87, 105, 106, 114, od 117 do 121, 129 in izrek.)