SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
MACIEJA SZPUNARJA,
predstavljeni 16. junija 2022(1)
Zadeva C‑230/21
X, ki deluje v svojem imenu in kot pravna zastopnica svojih mladoletnih otrok Y in Z,
proti
Belgische Staat
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad voor Vreemdelingenbetwistingen (upravno sodišče za spore v zvezi s tujci, Belgija))
„Predhodno odločanje – Politika priseljevanja – Direktiva 2003/86/ES – Pravica do združitve družine – Pojem ‚mladoletnik brez spremstva‘ – Pravica begunca do združitve družine s svojimi starši – Mladoletni begunec, poročen ob vstopu na ozemlje države članice – Otroška poroka, ki ni priznana v tej državi članici“
I. Uvod
1. Ali zaradi tega, da je mladoletna begunka poročena, te ni mogoče šteti za „mladoletnika brez spremstva“ in ji priznati pravice do združitve družine s svojim prednikom v skladu z določbami Direktive 2003/86/ES?(2)
2. To je vprašanje, na katero bo moralo Sodišče odgovoriti v obravnavani zadevi in zaradi katerega se bo izreklo o posebej občutljivih položajih v zvezi s porokami mladoletnih oseb, pri čemer ni mogoče prezreti dejstva, da so te lahko prisilne poroke in hkrati posebej hude kršitve temeljnih pravic oseb, zlasti otrok in žensk.(3)
II. Pravni okvir
A. Direktiva 2003/86
3. V uvodnih izjavah 2, 6, 8, 9 in 11 Direktive 2003/86 je navedeno:
„(2) Ukrepe, ki se nanašajo na združitev družine, je treba sprejeti v skladu z obvezo, da se družina varuje in družinsko življenje spoštuje, kar je poudarjeno v mnogih aktih mednarodnega prava. Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti člen 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
[…]
(6) Da se zavaruje družina in zagotovi ali ohrani družinsko življenje, je treba na podlagi skupnih meril določiti materialne pogoje za uresničevanje pravice do združitve družine.
[…]
(8) Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti položaju beguncev zaradi razlogov, ki so jih prisilili, da so pobegnili iz svoje države, in ki so jim preprečevali, da bi tam živeli normalno družinsko življenje. Treba bi bilo torej določiti ugodnejše pogoje za uveljavljanje njihove pravice do združitve družine.
(9) Združitev družine bi vsekakor morala veljati za člane primarne družine, se pravi za zakonca in mladoletne otroke.
[…]
(11) Pravico do združitve družine je treba uveljavljati v skladu z vrednotami in načeli, ki jih priznavajo države članice, zlasti v zvezi s pravicami žena in otrok […].“
4. V skladu s členom 2(f) te direktive pojem „mladoletniki brez spremstva“ pomeni „državljane tretje države ali osebe brez državljanstva, mlajše od osemnajst let, ki prispejo na ozemlje držav članic brez spremstva odrasle osebe, ki je zanje odgovorna po zakonu ali običaju, dokler takšna oseba zanje učinkovito ne poskrbi, ali mladoletnike, ki ostanejo brez spremstva po vstopu na ozemlje držav članic.“
5. Člen 4(1), (2) in (5) navedene direktive določa:
„1. Države članice na podlagi te direktive in v skladu s pogoji, določenimi v Poglavju IV in členu 16, dovolijo vstop in bivanje naslednjim družinskim članom:
(a) zakoncu sponzorja;
(b) mladoletnim otrokom sponzorja in njegovega zakonskega partnerja, vključno z otroki, ki so posvojeni v skladu z odločitvijo pristojnega organa v državi članici ali odločitvijo, ki je avtomatično izvršljiva zaradi mednarodnih obveznosti navedene države članice ali jo je treba priznati v skladu z mednarodnimi obveznostmi;
(c) mladoletnim otrokom, vključno s posvojenimi otroki sponzorja, če ima sponzor skrbništvo nad otroki in te otroke vzdržuje. Države članice lahko dovolijo združitev otrok, za katere je skrbništvo deljeno, pod pogojem, da drugi skrbnik za to da svoje soglasje;
(d) mladoletnim otrokom, vključno s posvojenimi otroki zakonca, če ima zakonec skrbništvo nad otroki in te otroke vzdržuje. Države članice lahko dovolijo združitev otrok, za katere je skrbništvo deljeno, pod pogojem, da drugi skrbnik za to da svoje soglasje.
Starost mladoletnih otrok, omenjenih v tem členu, mora biti pod mejo polnoletnosti, ki jo določa zakon države članice, in ne smejo biti poročeni.
[…]
2. Države članice lahko z zakoni ali predpisi na podlagi te direktive in v skladu s pogoji, določenimi v Poglavju IV, dovolijo vstop in bivanje naslednjim družinskim članom:
(a) sorodnikom [prednikom] sponzorja ali njegovega zakonca v prvem kolenu v ravni vrsti, če jih le-ta vzdržujeta in v državi izvora nimajo ustrezne družinske podpore;
[…]
5. Da se zagotovi boljša integracija in preprečijo prisilne poroke, lahko države članice zahtevajo, da sponzor in njegov zakonec dosežeta neko minimalno starost in največ 21 let, preden se mu zakonec lahko pridruži.“
6. Člen 5(5) iste direktive določa:
„Pri obravnavanju prošnje države članice ustrezno upoštevajo interese mladoletnih otrok.“
7. Člen 10 Direktive 2003/86, ki je v Poglavju V te direktive, naslovljenem „Združitev družine za begunce“, v odstavku 3(a) določa:
„Če je begunec mladoletnik brez spremstva, države članice:
(a) dovolijo vstop in bivanje zaradi združitve družine z njegovimi sorodniki [predniki] v prvem kolenu v ravni črti brez uporabe pogojev, določenih v členu 4(2)(a);“
B. Uredba Dublin III
8. Člen 2(g) Uredbe (EU) št. 604/2013(4) določa:
„V tej uredbi:
[…]
(g) ‚družinski člani‘ pomenijo, kolikor je družina že obstajala v državi izvora, naslednje člane družine prosilca, ki so prisotni na ozemlju držav članic:
– […]
– kadar je upravičenec do mednarodne zaščite mladoleten in neporočen, očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je odgovorna za upravičenca v skladu s pravom ali prakso države članice, v kateri je upravičenec prisoten;“
9. Člen 8(1) Uredbe Dublin III določa:
„Kadar je prosilec mladoletnik brez spremstva, je odgovorna država članica tista, kjer je zakonito prisoten družinski član ali brat ali sestra mladoletnika brez spremstva, pod pogojem, da je to v najboljšo korist mladoletnika. Kadar je prosilec poročen mladoletnik, katerega zakonec ni zakonito prisoten na ozemlju držav članic, je odgovorna država članica, kjer je zakonito prisoten oče, mati ali druga odrasla oseba, odgovorna za mladoletnika, bodisi v skladu s pravom ali prakso te države članice, ali brat ali sestra.“
III. Spor o glavni stvari, vprašanji za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem
10. Hči X, tožeče stranke v postopku v glavni stvari, se je 8. decembra 2016, ko je bila mladoletna, v Libanonu poročila z YB, ki je imel veljavno dovoljenje za prebivanje v Belgiji.
11. Ko je 28. avgusta 2017 prispela v Belgijo, jo je služba, pristojna za skrbništvo, pri FOD Justitie (zvezna javna služba za pravosodje, Belgija) štela za tujo mladoletnico brez spremstva in ji 29. avgusta 2017 dodelila skrbnico.
12. Dienst Vreemdelingenzaken (urad za tujce, Belgija) je 20. septembra 2017 na podlagi členov 21 in 27 belgijskega code de droit international privé (zakon o mednarodnem zasebnem pravu) zavrnil priznanje libanonske poročne listine, ker je šlo za otroško poroko, ki se šteje za nezdružljivo z javnim redom.
13. Hči X je istega dne vložila prošnjo za mednarodno zaščito, 26. septembra 2018 pa je pridobila status begunke.
14. Tožeča stranka v postopku v glavni stvari, palestinska državljanka, je 18. decembra 2018 pri belgijskem predstavništvu v Bejrutu (Libanon) vložila prošnjo za izdajo vizuma zaradi združitve družine, da bi se pridružila mladoletni hčeri, rojeni 2. februarja 2001. Istega dne je vložila tudi prošnji za izdajo humanitarnih vizumov za svoja mladoletna sinova Y in Z.
15. Hči X je 20. avgusta 2019 rodila hčer z belgijskim državljanstvom.
16. Pooblaščenec minister van Sociale Zaken en Volksgezondheid, en van Asiel en Migratie (minister za socialne zadeve in javno zdravje ter za azil in migracije, Belgija; v nadaljevanju: pooblaščenec) je s tremi odločbami z dne 21. junija 2019 zavrnil prošnje za izdajo vizumov, ki jih je vložila X. Predložitveno sodišče je s sodbo z dne 7. novembra 2019 te odločbe odpravilo. Pooblaščenec je 17. marca 2020 sprejel tri nove odločbe za zavrnitev izdaje navedenih vizumov.
17. Pooblaščenec je v bistvu trdil, da v skladu s členom 10(1), prvi pododstavek, točka 4, zakona o tujcih in členom 4(1) Direktive 2003/86 primarno družino sestavljajo zakonca in njuni neporočeni mladoletni otroci ter da zato hči X, katere zakonska zveza je veljavna v njeni državi izvora, ne spada več v primarno družino svojih staršev.
18. X je z vlogami z dne 10. avgusta 2020 pri predložitvenem sodišču vložila tožbo zoper tri odločbe, ki jih je pooblaščenec sprejel 17. marca 2020.
19. X v podporo tožbi trdi, da niti belgijski zakon o tujcih niti Direktiva 2003/86 ne zahtevata, da mladoletni begunec sponzor ni poročen, da bi se mu lahko priznala pravica do združitve družine s svojimi starši. Poleg tega trdi, da poročna listina njene hčere v Belgiji ni bila priznana in da zato ta zakonska zveza v belgijskem pravnem redu nima pravnega učinka. Zatrjuje, da mora njena hči izpolniti le dva pogoja, da bi se ji lahko priznala pravica do združitve družine s svojimi starši, in sicer, da je mladoletna in brez spremstva v smislu člena 2(f) te direktive, ter da sta v obravnavani zadevi ta pogoja izpolnjena.
20. Po navedbah Raad voor Vreemdelingenbetwistingen (upravno sodišče za spore v zvezi s tujci, Belgija) položaj hčere tožeče stranke v postopku v glavni stvari očitno ustreza položaju „mladoletnika brez spremstva“ v smislu člena 10(3)(a) Direktive 2003/86 v povezavi z njenim členom 2(f). Glede tega to sodišče navaja, da ta direktiva ne vsebuje nobene navedbe v zvezi z zakonskim stanom „mladoletnika brez spremstva“. Vendar pa ugotavlja – pri čemer se sklicuje na trditve pooblaščenca – da ureditev združitve družine iz člena 9 Uredbe Dublin III zahteva, da mladoletni begunec ni poročen, da bi bila država članica, kjer prebiva, odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito njegovih staršev.
21. V teh okoliščinah je Raad voor Vreemdelingenbetwistingen (upravno sodišče za spore v zvezi s tujci) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali je treba pravo Unije, zlasti člen 2(f) [Direktive 2003/86] v povezavi s členom 10(3)(a) te direktive razlagati tako, da mora biti ‚mladoletnik brez spremstva‘, ki je begunec in prebiva v državi članici, na podlagi svoje nacionalne zakonodaje ‚neporočen‘, da bi pridobil pravico do združitve družine, na podlagi katere bi se lahko združil s sorodniki v ravni navzgornji črti v prvem kolenu?
2. Če je odgovor pritrdilen, ali je mogoče mladoletnega begunca, čigar zakonska zveza, sklenjena v tujini, ni priznana iz razlogov javnega reda, šteti za ‚mladoletnika brez spremstva‘ v smislu člen[a] 2(f) in [člena] 10(3) [Direktive 2003/86]?“
22. Tožeča stranka v postopku v glavni stvari, belgijska vlada in Evropska komisija so predložile pisna stališča. Iste stranke so na obravnavi 31. marca 2022 podale ustne navedbe.
IV. Analiza
A. Prvo vprašanje za predhodno odločanje
23. Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali mora biti mladoletni begunec, ki prebiva v državi članici, neporočen, da se lahko šteje za „mladoletnika brez spremstva“ v smislu člena 2(f) Direktive 2003/86 in da bi s tem pridobil pravico do združitve družine s svojim prednikom iz člena 10(3)(a) te direktive.
24. Naj najprej poudarim, da se to vprašanje ne nanaša na vse vidike pojma „mladoletnik brez spremstva“, ampak le na pogoj v zvezi s tem, da zadevni mladoletnik ni poročen. Povedano drugače, ne gre za to, da Sodišče potrdi, kaj je zajeto s tem pojmom in s tem, ali je hči X „mladoletnica brez spremstva“ v smislu Direktive 2003/86, ampak le, ali zadevnega mladoletnika zaradi dejstva, da je poročen, ni mogoče šteti za „mladoletnika brez spremstva“ in mu priznati pravice do združitve družine s svojim prednikom.
25. Iz ustaljene sodne prakse Sodišča je razvidno, da je treba samostojno in enotno razlago določbe prava Unije določiti ob upoštevanju ne le njenega besedila, ampak tudi njenega sobesedila in ciljev, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je.(5)
26. Po mojem mnenju bi bilo treba tako na podlagi dobesedne razlage kot teleološke in sistematične razlage teh dveh določb Direktive 2003/86 na to vprašanje odgovoriti nikalno, in sicer iz razlogov, ki jih bom navedel v nadaljevanju.
1. Dobesedna razlaga
27. Kar zadeva člen 2(f) Direktive 2003/86, ki določa pojem „mladoletnik brez spremstva“ v smislu te direktive, kot je Sodišče že razsodilo in kot ugotavlja Komisija, ta določba določa dva pogoja, in sicer, da je zadevna oseba „mladoletna“ in „brez spremstva“.(6)
28. Besedilo te opredelitve se torej nikakor ne nanaša na osebno stanje mladoletnika in tako ne vsebuje nobenega pogoja, da mladoletnik ne sme biti poročen, da bi se lahko štel za „mladoletnika brez spremstva“ v smislu Direktive 2003/86.
29. Tudi člen 10(3)(a) te direktive ne določa takega pogoja. Ta določba namreč ureja združitev družine mladoletnega begunca brez spremstva in določa, da države članice dovolijo vstop in prebivanje prednikov v prvem kolenu v ravni črti brez drugih pogojev.
30. Poleg tega ugotavljam, da druge določbe Direktive 2003/86 izrecno določajo pogoj, da mladoletnik ne sme biti poročen, da bi se mu lahko priznala pravica do združitve družine.(7) To, da ta pogoj ni naveden v besedilu člena 2(f) in člena 10(3)(a) te direktive v zvezi z mladoletniki brez spremstva, torej pomeni, da se za njihov položaj ne uporablja.(8)
31. Ob branju člena 2(f) in člena 10(3)(a) Direktive 2003/86 torej nič ne omogoča sklepa, da je zakonodajalec nameraval omejiti priznanje pravice do združitve družine mladoletnih beguncev brez spremstva na neporočene mladoletnike.
32. Rezultat dobesedne razlage teh dveh določb je po mojem mnenju potrjen z njuno sistematično in teleološko razlago.
2. Sistematična razlaga
33. Naj najprej navedem, kot poudarja belgijska vlada, da se druge določbe te direktive izrecno nanašajo na položaje, v katerih je mladoletnik poročen. Med drugim člen 4(1) navedene direktive, v katerem so opredeljeni družinski člani sponzorja, ki ima možnost združitve družine, določa, da „[mladoletni] otro[ci], [omenjeni] v tem členu, […] ne smejo biti poročeni“. Prav tako člen 4(5) Direktive 2003/86 državam članicam omogoča, da zahtevajo, da sponzor in njegov zakonec dosežeta neko minimalno starost, da se jima prizna pravica do združitve družine.
34. V skladu s tema določbama lahko mladoletni otroci tistega od staršev, ki je sponzor, vstopijo v Unijo in prebivajo v njej na podlagi pravice do združitve družine le, če niso poročeni, če pa so poročeni, se jim ta pravica z zakoncem prizna le, če dosežejo neko minimalno starost.
35. To, da je zakonodajalec Unije določil take pogoje v zvezi s tistim od staršev, ki je sponzor, ali zakoncem sponzorja, ne pa v zvezi z mladoletnikom brez spremstva, ki je sponzor, izraža voljo zakonodajalca, da ne omeji ugodnosti iz člena 10(3)(a) Direktive 2003/86 le na neporočene mladoletnike brez spremstva.
36. Glede na to, da se zakonodajalec Unije neposredno sklicuje na položaj poročenih mladoletnikov, ki se želijo pridružiti enemu od staršev ali zakoncu sponzorju, je treba šteti, da molk zakonodajalca v zvezi z zakonskim stanom mladoletnih beguncev, ki so sami sponzorji, pomeni, da zanje ni želel določiti enakih pogojev. Če bi zakonodajalec želel določiti, da mladoletnik brez spremstva ne sme biti poročen, bi to posebej navedel.
37. Naj v zvezi s tem – v nasprotju s trditvami belgijske vlade – pojasnim, da se s tako razlago ne ustvarja diskriminacija v škodo poročenega mladoletnika, ki zaprosi za združitev družine s tistim od staršev, ki je sponzor, ali z zakoncem sponzorjem, ki prebiva v državi članici. Kot poudarjata Komisija in X, je položaj mladoletnika, ki se pridruži tistemu od staršev, ki je sponzor, ali zakoncu sponzorju, objektivno drugačen od položaja mladoletnika brez spremstva na ozemlju države članice, ki bi se mu lahko pridružil eden od staršev. Čeprav se v obeh primerih mladoletnik zagotovo lahko šteje za ranljivega, je v tem drugem položaju mladoletnik brez spremstva v posebej ranljivem položaju,(9) ker je sam vstopil na ozemlje druge države od njegove države izvora in tam sam prebiva, v nasprotju z mladoletnikom, ki prebiva v svoji državi izvora, kjer ohranja vezi.(10)
38. Poleg tega, medtem ko so v členu 4 Direktive 2003/86 navedene splošne določbe, ki urejajo pravico do združitve družine, se člen 10 te direktive izrecno nanaša na pravico do združitve družine beguncev, katerih položaj zahteva posebno pozornost in za katere je treba določiti ugodnejše pogoje za uveljavljanje pravice do združitve družine.(11) Med tema ureditvama torej ni mogoče vzpostaviti analogije, saj sledita drugačni logiki.
39. Dalje, iz istega razloga se mi zdi potrebno zavrniti trditev belgijske vlade, da je treba opraviti posamično preučitev položaja mladoletnika, da se glede na vse upoštevne elemente, kot je rojstvo otroka, opredeli, ali je mogoče izključiti, da bi se zakonska zveza lahko štela za zlorabo, in ali ta zakonska zveza torej pomeni oviro za to, da se mladoletniku sponzorju prizna pravica do združitve družine s svojimi starši, tako kot preučitev, ki se opravi za opredelitev, ali se mladoletnik lahko pridruži zakoncu sponzorju na podlagi člena 4(5) Direktive 2003/86.
40. V zvezi s tem ugotavljam, da člen 17 Direktive 2003/86 nalaga individualizacijo obravnave prošenj za združitev.(12) Vendar pa se s to zahtevo, da se upošteva položaj osebe, ki je vložila prošnjo za združitev družine, državam članicam ne bi smelo omogočiti, da tej osebi naložijo izpolnjevanje pogojev, ki jih ta direktiva ne določa. Povedano drugače, individualizirana obravnava prošnje za združitev družine v zvezi z mladoletnikom brez spremstva ne bi smela privesti do spremembe opredelitve „mladoletnika brez spremstva“ z dodatkom pogoja (da ni poročen), ki ga zakonodajalec Unije ni predvidel.
41. Poleg tega v utemeljitev te trditve belgijska vlada tudi na tem mestu navaja vzporednico med položajem sponzorja, ki se mu pridruži zakonec, in položajem mladoletnika brez spremstva, ki je sam sponzor, čeprav sta ta položaja objektivno različna in sledita različnim ciljem. V teh okoliščinah posamična preučitev položaja poročenega mladoletnika sponzorja, kot jo predlaga belgijska vlada, nima podlage v Direktivi 2003/86.
42. V zvezi s tem bi dodal, da se mi elementi, ki jih belgijska vlada šteje za upoštevne za to preučitev, nikakor ne zdijo umestni. Zlasti rojstvo otroka v zakonski zvezi samo po sebi ne more dokazati neobstoja zlorabe v tej zakonski zvezi, pri čemer to velja še toliko bolj, ko gre za zakonsko zvezo, ki vključuje mladoletno osebo, v kateri so tveganja, da bo zadnjenavedena izpostavljena hudim oblikam nasilja, povečana.(13)
43. Nazadnje, belgijska vlada se po eni strani sklicuje na Uredbo Dublin III in na opredelitev pojma „družinski član“ v njej, ki predpostavlja, da je mladoletni otrok neporočen, ter po drugi strani na belgijski zakon o tujcih, s katerim je prenesen člen 10(3)(a) Direktive 2003/86, ki določa, da starši mladoletnika brez spremstva lahko prebivajo v Belgiji, če „pridejo živet z njim“.
44. Zdi se mi, da nobeden od teh elementov ne vpliva na razlago določb Direktive 2003/86, saj se Uredba Dublin III ne nanaša na združitev družine mladoletnikov brez spremstva in izrazi, ki jih uporabijo nacionalni zakonodajalci pri prenosu direktive, na razlago te direktive ne morejo vplivati.
3. Teleološka razlaga
45. Sodišče je razsodilo, da se z Direktivo 2003/86 ne uresničuje zgolj na splošno cilj spodbujanja združitve družine in odobritve varstva državljanom tretjih držav, zlasti mladoletnikom, temveč je namen njenega člena 10(3)(a) posebej zagotoviti tudi večje varstvo tistim beguncem, ki so „mladoletniki brez spremstva“.(14)
46. Ozka razlaga pojma „mladoletnik brez spremstva“, s katero bi bili izključeni poročeni mladoletniki, bi bila torej po mojem mnenju v nasprotju s tem ciljem posebnega varstva. Taka razlaga bi namreč povzročila, da se poročenemu mladoletniku, katerega zakonec prebiva na ozemlju Unije, ne bi priznalo večje varstvo, ki mu je podeljeno z Direktivo 2003/86, čeprav posebna ranljivost mladoletnikov zaradi zakonske zveze ni nič manjša. Ravno nasprotno, to, da so poročeni, zlasti kar zadeva mladoletna dekleta, lahko pomeni, da so izpostavljeni hudi obliki nasilja, ki jo pomenijo otroške poroke in prisilne poroke.
47. To še toliko bolj drži, ker je treba v skladu z uvodno izjavo 11 Direktive 2003/86 pravico do združitve družine uveljavljati v skladu z vrednotami in načeli, ki jih priznavajo države članice, ki se nanašajo zlasti na pravice žena in otrok. S to direktivo se torej uresničuje tudi cilj preprečevanja prisilnih porok.(15) Člen 5(5) navedene direktive določa, da je treba pri obravnavanju prošnje za združitev družine ustrezno upoštevati interese mladoletnih otrok. Člen 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah prav tako določa, da se morajo pri vseh ukrepih, ki se nanašajo na otroke, upoštevati predvsem koristi otroka. Vsaka razlaga, s katero bi se status „mladoletnika brez spremstva“ pogojeval s tem, da ta ni poročen, bi bila po mojem mnenju prav tako v nasprotju s temi načeli, ker bi se s tem preprečila združitev družine teh otrok z njihovimi predniki, kljub njihovemu posebej ranljivemu položaju.
48. Belgijska vlada trdi, da zakonska zveza mladoletnika samodejno povzroči, da tega mladoletnika ne „vzdržujejo“ več starši, ampak zakonec. Toda pogoj v zvezi s tem, da so starši odgovorni za mladoletnika, je po mnenju te vlade povezan z uveljavljanjem pravice do združitve družine, pri čemer se pogoji za uveljavljanje te pravice za tistega od staršev, ki je sponzor in se mu pridružijo otroci, lahko prenesejo na položaj mladoletnika brez spremstva, ki je sponzor, saj je namen zakonodajalca združiti starše z mladoletnimi otroki v njihovi oskrbi.
49. Vendar iz razlogov, navedenih v točkah 37 in 38 teh sklepnih predlogov menim, da ni mogoče vzpostaviti analogije med položajem mladoletnika, ki se želi pridružiti tistemu od staršev, ki je sponzor in prebiva na ozemlju države članice, in položajem mladoletnega begunca, ki prebiva na ozemlju države članice, saj je zakonodajalec očitno nameraval razlikovati med ureditvama, ki se uporabljata za ta položaja.
4. Predlog odgovora na prvo vprašanje za predhodno odločanje
50. Zato predlagam, da se na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da se člen 2(f) in člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 ne smeta razlagati tako, da mora biti mladoletni begunec, ki prebiva na ozemlju države članice, neporočen, da se lahko šteje za „mladoletnika brez spremstva“ v smislu člena 2(f) te direktive in da bi s tem pridobil pravico do združitve družine s svojim prednikom iz člena 10(3)(a) navedene direktive.(16)
B. Drugo vprašanje za predhodno odločanje
51. Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali – če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen – je mogoče mladoletnega begunca, čigar zakonska zveza, sklenjena v tujini, ni priznana iz razlogov javnega reda, šteti za „mladoletnika brez spremstva“ v smislu člena 2(f) in člena 10(3) Direktive 2003/86.
52. Ker menim, da je na prvo vprašanje za predhodno odločanje treba odgovoriti nikalno, na drugo vprašanje za predhodno odločanje torej ni treba odgovoriti. Zaradi izčrpnosti, in če se Sodišče ne bi strinjalo z mojo analizo prvega vprašanja za predhodno odločanje, ga bom vseeno preučil, pri čemer bom predpostavljal, da pojem „mladoletnik brez spremstva“ v smislu člena 2(f) in člena 10(3) Direktive 2003/86 pomeni, da ta ni poročen.
53. V Direktivi 2003/86 ni opredeljeno, kaj je „zakonska zveza“. Vendar po mojem mnenju ni mogoče sklepati, da se ta pojem lahko šteje za samostojni pojem prava Unije. Ne le, da pravo Unije, kot se zdi, v trenutnem stanju ne zagotavlja zadostnih elementov glede opredelitve „zakonske zveze“, ampak bi bilo poleg tega težko sprejemljivo, da ugotovitev, ali zakonska zveza v smislu določb te direktive obstaja ali ne, spada izključno v pristojnost Unije. Nasprotno, menim, da na splošno presoje osebnih položajev posameznikov, na katere se nanaša navedena direktiva, kot je obstoj sorodstvene vezi ali zakonske vezi, ni mogoče opraviti neodvisno od prava, ki se uporablja za te položaje.
54. Po mojem mnenju tako neobstoj opredelitve pojma „zakonska zveza“ dokazuje, da je zakonodajalec Unije želel državam članicam prepustiti neko polje proste presoje pri razumevanju tega pojma, če ne vpliva na učinkovitost prava Unije in torej na cilje, ki se uresničujejo z Direktivo 2003/86.(17)
55. Povedano drugače, čeprav Direktiva 2003/86 določa, quod non, da se za „mladoletnike brez spremstva“ štejejo le neporočeni mladoletniki, pa državam članicam prepušča skrb, da določijo, ali je mladoletnik poročen ob spoštovanju ciljev, ki se z njo uresničujejo, in sicer spodbujati združitev družine, pri čemer se mladoletnikom brez spremstva podeli večje varstvo in se preprečujejo prisilne poroke.
56. Države članice morajo torej v skladu z nacionalnim pravom določiti, ali ima zakonska zveza, ki vključuje mladoletnika, lahko učinke, zaradi katerih bi ta izgubil status „mladoletnika brez spremstva“, če se s tako preučitvijo spoštuje cilj združitve družine po eni strani in cilj preprečevanja prisilnih porok po drugi.
57. V teh okoliščinah se mi zdi, da ima to, da ta država članica ne prizna zakonske zveze iz razlogov, ki se nanašajo na javni red, odločilen vpliv.
58. To, da država članica ne prizna zakonske zveze, ki vključuje mladoletnika, zaradi javnega reda, pri čemer sprejme to, da ima ta zakonska zveza učinke v zvezi s pravico do združitve družine, bi bilo po mojem mnenju namreč v nasprotju tako s ciljem združitve družine kot s ciljem preprečevanja prisilnih porok.
59. Taka rešitev bi privedla do tega, da bi država temu mladoletniku odvzela pravico do združitve družine z njegovimi predniki in da navedenega mladoletnika ne bi zaščitila pred zakonsko zvezo, za katero ta država članica sama priznava, da je v nasprotju z javnim redom.
60. Mladoletnik bi se torej znašel v protislovnem položaju, v katerem njegova zakonska zveza ne bi mogla imeti pravnih učinkov na ozemlju države članice, pri čemer bi se povečala njegova odvisnost od zakonca, ki pa ni priznan, saj se mu ne bi mogla priznati pravica do združitve družine s svojimi predniki.
61. Zato menim, da je treba člen 2(f) in člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 razlagati tako, da je mladoletnega begunca, čigar zakonska zveza, sklenjena v tujini, v državi članici gostiteljici ni priznana iz razlogov javnega reda, mogoče šteti za „mladoletnika brez spremstva“.
V. Predlog
62. Glede na navedene preudarke Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Raad voor Vreemdelingenbetwistingen (upravno sodišče za spore v zvezi s tujci, Belgija), odgovori:
Člen 2(f) in člen 10(3)(a) Direktive Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine se ne smeta razlagati tako, da mora biti mladoletni begunec, ki prebiva na ozemlju države članice, neporočen, da bi se lahko štel za „mladoletnika brez spremstva“ v smislu člena 2(f) te direktive in da bi s tem pridobil pravico do združitve družine s svojim prednikom iz člena 10(3)(a) navedene direktive.