Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
ANTHONYJA MICHAELA COLLINSA,
predstavljeni 18. januarja 2024(1)
Zadeva C‑104/23
A GmbH & Co. KG
proti
Hauptzollamt B
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija))
„Predhodno odločanje – Carinska unija – Skupna carinska tarifa – Kombinirana nomenklatura – Uvrstitev blaga – Tarifna številka 9406 – Pojem montažne zgradbe – Hišice za teleta – Uvrstitev v podštevilko 9406 00 80“
I. Uvod
1. S tem predlogom za sprejetje predhodne odločbe Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija) prosi Sodišče za razlago, ali se za namene kombinirane nomenklature plastične hišice za teleta štejejo za „montažne zgradbe“, ki spadajo v Poglavje 94, ali za „plastične mase in proizvode iz plastičnih mas“, ki spadajo v Poglavje 39.
II. Pravni okvir
2. Kombinirana nomenklatura iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi(2) ureja uvrščanje blaga, ki se uvaža v Evropsko unijo, za carinske namene. V skladu z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga(3), sklenjeno v Bruslju dne 14. junija 1983, kombinirana nomenklatura temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: harmonizirani sistem). Ta je sestavljen iz poglavij, oddelkov, številk in podštevilk, pri čemer ima vsaka številka in podštevilka svojo številčno oznako. Prvih šest števk se nanaša na številke in podštevilke harmoniziranega sistema, sedma in osma števka pa na posamezne podštevilke kombinirane nomenklature.
3. Kombinirana nomenklatura, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi(4), je začela veljati 1. januarja 2015.(5) Uporabljala se je vse obdobje, ki je upoštevno za spor v glavni stvari.(6)
4. V Oddelku I prvega dela kombinirane nomenklature je Pododdelek A, ki ima naslov „Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature“. Kolikor je upoštevno za potrebe obravnavane zadeve, določa:
„1. Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je lažje znajti pri uvrščanju; iz pravnih razlogov poteka uvrščanje po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.
2. (a) Za proizvod ali izdelek, ki je naveden ali zajet v poimenovanju posamezne tarifne številke, se šteje tudi proizvod, ki ni kompleten ali končen, če ima bistvene značilnosti kompletnega ali končnega proizvoda. Pod tarifno številko se uvršča tudi kompleten ali končen proizvod (ali proizvod, ki se uvršča kot kompleten ali končen po tem pravilu), če se predloži nesestavljen ali razstavljen.
[…]
3. Proizvodi, ki bi jih bilo mogoče po pravilu iz točke 2(b) ali iz drugih razlogov na prvi pogled uvrstiti pod dve ali več tarifnih številk, se uvrščajo takole:
(a) tarifna številka, v kateri je najbolj konkretno ali najbolj natančno poimenovanje za proizvod, ima prednost pred tarifnimi številkami, v katerih je poimenovanje splošnejše. […]
(b) mešanice, sestavljeni proizvodi, ki sestoje iz različnih materialov ali so izdelani iz različnih komponent oziroma sestavin, ter proizvodi, pripravljeni v kompletih za prodajo na drobno, ki se ne morejo uvrstiti po pravilu iz 3(a), se uvrstijo, kot da so iz materiala ali sestavine, ki jim daje bistven značaj, če je to merilo uporabno;
[…]
4. Blago, ki ga ni mogoče uvrstiti po zgoraj navedenih pravilih, se uvrsti pod tarifno številko, predvideno za blago, ki je takemu blagu najbolj podobno.
[…]
6. Iz pravnih razlogov se proizvodi uvrščajo pod tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnim podštevilkam ter, smiselno, po teh pravilih, pri čemer velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve To pravilo velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem, če ni določeno drugače.“
5. V zvezi z vprašanji, predloženimi Sodišču, sta upoštevni poglavji 39 in 94 kombinirane nomenklature. Številka 3926 kombinirane nomenklature ima naslov „Drugi proizvodi iz plastičnih mas in proizvodi iz drugih materialov iz tarifnih številk 3901 do 3914“. Podštevilka 39269097 ima naslov „Drugo“. Opomba 1 k poglavju 39 kombinirane nomenklature se glasi:
„Z izrazom ‚plastične mase‘ so v vsej nomenklaturi mišljeni tisti materiali iz tar. št. 3901 do 3914, ki jih je mogoče, ali jih je bilo mogoče bodisi v trenutku polimerizacije ali na kaki naslednji stopnji, medtem ko so bili pod kakšnim zunanjim vplivom (običajno pod vplivom toplote ali tlaka, po potrebi pa tudi topila ali plastifikatorja), oblikovati z modeliranjem, litjem, ekstrudiranjem, valjanjem ali po drugem postopku v oblike, ki se ohranijo po prenehanju zunanjega vpliva. […]“
6. V opombi 2(x) k poglavju 39 kombinirane nomenklature je navedeno, da v to poglavje ne spadajo izdelki iz poglavja 94, vključno z „montažnimi zgradbami“. Številka 9406 kombinirane nomenklature ima naslov „Montažne zgradbe“. Opomba 4 k poglavju 94 kombinirane nomenklature se glasi:
„Pod tar. št. 9406 so z izrazom ,montažne zgradbe‘ mišljene zgradbe, ki so dokončane v tovarni ali sestavljene v elemente, ki se predložijo skupaj, da bi jih sestavili na kraju samem v stanovanjske hiše, bivališča na gradbiščih, pisarne, šole, prodajalne, hangarje, garaže in podobne zgradbe.“
III. Dejansko stanje v postopku v glavni stvari, vprašanji za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem
7. Po navedbah predložitvenega sodišča tožeča stranka A GmbH dobavlja tako imenovane hišice za teleta oziroma igluje za teleta različnih velikosti in oblik, namenjene namestitvi telet med vzrejo. Hišice za teleta imajo plastično ohišje iz sten in strehe, nekateri modeli pa tudi tla. Vgrajene imajo odprtine za steljo in prezračevanje. Na sprednji strani je vhod brez vrat, vendar so pri nekaterih modelih kot dodatek na voljo tudi vrata. Največji model („skupinska hišica“) se uvaža brez tal, vendar se lahko pozneje dopolni s tlemi iz masivnega lesa. Najmanjši model hišice za teleta meri 147 cm v dolžino, 109 cm v širino in 117 cm v višino. Skupinska hišica meri 220 cm v dolžino, 273 cm v širino in 183 cm v višino. Hišice za teleta so običajno postavljene na prostem za zaščito telet pred vremenskimi vplivi. Izdelane so iz polietilena, ki vsebuje 8 % titanovega dioksida. Delež kovinskega dna in okvirov vrat v celotnem proizvodu je med 12 % in 21 %.
8. Tožeča stranka je 5. avgusta 2015 pri toženi stranki Hauptzollamt B (glavni carinski urad B) vložila vlogo za izdajo zavezujoče tarifne informacije in zahtevala, da se hišice za teleta uvrstijo v podštevilko 94060080 kombinirane nomenklature kot „montažne zgradbe“ sestavljene iz „drugih materialov“. Tožena stranka je 29. septembra 2015 izdala zavezujoče tarifne informacije in hišice za teleta uvrstila v podštevilko 39269097 kot druge proizvode iz plastičnih mas, razen tistih iz podštevilk kombinirane nomenklature 39261000 do 39269092. Posledično je bila hišicam za teleta pripisana stopnja dajatve 6,5 % namesto 2,7 %, ki bi se uporabljala, če bi bile uvrščene med montažne zgradbe.
9. Tožeča stranka je pri Finanzgericht (finančno sodišče, Nemčija) vložila tožbo, s katero je izpodbijala uvrstitev tožene stranke in zahtevala, da se hišice za teleta uvrstijo med „montažne zgradbe“. Finanzgericht (finančno sodišče) je tožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da ker so hišice za teleta izdelane iz polietilena, ki jim daje bistven značaj, so bile pravilno uvrščene v podštevilko 39269097. Finanzgericht (finančno sodišče) je ugotovilo, da ker vhodna odprtina hišic za teleta sega čez skoraj celotno sprednjo stran, niso zaprte, zato jih ni mogoče uvrstiti med montažne zgradbe.
10. Tožeča stranka je pri predložitvenem sodišču vložila revizijo zoper navedeno sodbo.
11. Po navedbah predložitvenega sodišča tožeča stranka trdi, da ni treba, da so hišice za teleta z vseh strani zaprte, da bi se lahko uvrstile v številko 9406 kombinirane nomenklature. Taka zahteva naj ne bi izhajala niti iz uredbe niti iz opomb k določbam uredbe; poleg tega naj bi primeri zgradb iz opombe 4 k poglavju 94 kombinirane nomenklature vključevali tudi „hangarje“, ki lahko imajo vhodne in izhodne odprtine, ki jih ni mogoče zapreti, ali povsem odprte stranice. Šlo naj bi za ponovitev primerov iz pojasnjevalnih opomb k številki 9406 harmoniziranega sistema in opombe 4 k poglavju 94 harmoniziranega tarifnega programa Združenih držav. Tožeča stranka ugotavlja, da zaradi vremenskih razmer v številnih državah članicah ni vedno nujno, da so zgradbe povsem zaprte, da bi se uporabljale kot take. Prav tako naj ne bi bilo očitno, da bi morale „montažne zgradbe“ osebam omogočati vstop ali da bi moral biti vsem takim osebam, vključno z visokimi posamezniki, omogočen vstop v pokončni drži.
12. Po navedbah predložitvenega sodišča tožena stranka tudi trdi, da ker v okviru tarifne številke, opomb in pojasnil ni podrobnejših opredelitev tega pojma, se je treba za namene uvrstitve v številko 9406 najprej opreti na vsakdanjo rabo izraza „montažna zgradba“. Tožena stranka trdi, da vsi predmeti, ki v vsakdanji rabi spadajo v okvir pojma „zgradba“, niso nujno tudi „montažne zgradbe“ v smislu opombe 4 k poglavju 94 in tarifne številke 9406 kombinirane nomenklature. Tožena stranka trdi, da so zgradbe, na katere se nanaša opomba 4 k poglavju 94, med drugim zaprte z vseh strani, namenjene dolgotrajni (nepremični) rabi, imajo stabilno konstrukcijo in so dovolj velike, da povprečno visoki osebi omogočajo vstop v pokončni drži.
13. Predložitveno sodišče ugotavlja, da bi bile v skladu s splošnimi pravili razlage kombinirane nomenklature hišice za teleta uvrščene v tarifno številko 3926, razen če bi bile iz nje izključene na podlagi opombe 2(x) k poglavju 39, ker gre za montažne zgradbe, ki spadajo v poglavje 94. V nasprotju s stališčem Finanzgericht (finančno sodišče) in tožene stranke predložitveno sodišče meni, da se v okviru tarifne številke 9406 ne zahteva, da je montažna zgradba zaprta z vseh strani. Predložitveno sodišče tudi meni, da mora montažna zgradba za uvrstitev v tarifno številko 9406 omogočati vstop povprečno visoki osebi in zagotavljati vsaj en prostor, v katerem lahko taka oseba stoji pokončno. Zaradi dvomov glede uvrstitve proizvodov oziroma izdelkov je Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo naslednji vprašanji:
„1. Ali je za tarifno številko 9406 KN nujno potrebno, da mora montažna zgradba v celoti zapirati prostor z vseh strani?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali je za tarifno številko 9406 KN potrebno, da je montažna zgradba dovolj visoka, da lahko vanjo vstopi povprečno visoka oseba, in ali mora v ta namen obstajati vsaj en prostor s stojno višino za tako osebo oziroma zadostuje tudi, da lahko taka oseba vanj vstopi v sklonjeni drži?“
14. Pisno stališče je predložila Evropska komisija.
IV. Presoja
Stališče Evropske komisije
15. Komisija pri preučitvi obeh predloženih vprašanj skupaj v skladu s pristopom predložitvenega sodišča ugotavlja, da je treba pri uvrstitvi zadevnih hišic za teleta opredeliti, ali gre za „montažne zgradbe“, kar bi pomenilo, da jih na podlagi opombe 2(x) k poglavju 39 kombinirane nomenklature ni mogoče uvrstiti v poglavje 39. Iz opombe 4 k poglavju 94 izhaja, da mora biti „montažna zgradba“ take vrste „zgradba“, ki ustreza primerom iz navedene opombe, to so stanovanjske hiše, bivališča na gradbiščih, pisarne, šole, prodajalne, hangarji, garaže in podobne zgradbe. Na podlagi pojasnjevalnih opomb iz leta 2022 k hamoniziranemu sistemu(7) se tudi nekatere vrste rastlinjakov in uličnih kioskov štejejo za „montažne zgradbe“.
16. Komisija ugotavlja, da pojem „zgradba“ ni opredeljen niti v kombinirani nomenklaturi niti v harmoniziranem sistemu. Pomen in obseg pojmov, ki jih pravo Unije ne opredeljuje, je treba določiti glede na njihov običajen pomen v vsakdanjem jeziku, ob upoštevanju konteksta, v katerem se uporabljajo, in ciljev, ki jim sledi ureditev, katere del so.(8) S sklicevanjem na opredelitev pojmov „building“ v angleščini in „Gebäude“ v nemščini Komisija meni, da se lahko konstrukcija šteje za „montažno zgradbo“, če ima streho in stene, je namenjena uporabi oseb, ki se lahko v njej gibljejo in izvajajo svoje dejavnosti, stati mora na prostem in imeti določeno stabilnost in trajnost.
17. Glede števila sten, ki jih mora imeti zgradba, in/ali mora obsegati zaprt prostor, se Komisija in predložitveno sodišče sklicujeta na zapisnik 227. sestanka Odbora za carinski zakonik. Čeprav ugotovitve navedenega odbora niso zavezujoče, pa iz njih izhaja, da mora zgradba imeti streho in nekaj sten, ni pa nujno, da ima štiri stene.(9) To stališče potrjuje tudi dejstvo, da hangarji, ki so navedeni kot primer v opombi 4 k poglavju 94, nimajo vedno vseh štirih sten. Zahteva, da mora zgradba imeti štiri stene ali biti drugače zaprta, bi pomenila, da bi bili izdelki uvrščeni v različne tarifne podštevilke glede na to, ali imajo vrata, kar bi bilo v nasprotju s ciljem enotne klasifikacije.
18. Zahtevo, da morajo zgradbo uporabljati osebe, ki se lahko v njej gibljejo in opravljajo svojo dejavnost, potrjuje dejstvo, da so vsi predmeti, navedeni v poglavju 94, namenjeni za uporabo ljudi in da so predmeti, namenjeni za uporabo živali, v kombinirani nomenklaturi uvrščeni v druga poglavja. Komisija torej ugotavlja, da morajo biti „montažne zgradbe“ v smislu tarifne številke 9406 namenjene uporabi ljudi ter da morajo biti dovolj velike, da se lahko ljudje v njih gibljejo, vanje brez težav vstopajo in v njih izvajajo svoje dejavnosti. V tem kontekstu se Komisija tudi sklicuje na obravnavo rastlinjakov in polivinilastih tunelov. Rastlinjak se lahko uvrsti med „montažne zgradbe“, če je dovolj velik, da lahko vanj vstopi povprečno visoka oseba. Sklicuje se na Uredbo (ES) št. 1655/2005(10), ki določa, da se „mini rastlinjak“, ki meri 50 cm v dolžino, 24 cm v širino in 25 cm v višino ne šteje za „montažno zgradbo“ iz tarifne številke 9406. Podobno iz pojasnjevalnih opomb kombinirane nomenklature iz leta 2019(11) izhaja, da se polivinilasti tuneli lahko štejejo za „montažno zgradbo“, če so dovolj veliki, da lahko vanje vstopi oseba. Prav tako naj ne bi bilo skladno s primeri iz opombe 4, če bi se povprečno visoka oseba lahko gibala znotraj take konstrukcije, ne bi mogla pa v njej stati pokončno. Komisija zato meni, da hišice za teleta niso „montažne zgradbe“ iz tarifne številke 9406, če niso dovolj velike, da se lahko znotraj njih giblje oseba v pokončni drži.
19. Komisija ne dvomi, da so hišice za teleta iz postopka v glavni stvari namenjene uporabi na prostem.
20. S sklicevanjem na primere iz opombe 4 pa Komisija dvomi, da predmeti iz postopka v glavni stvari izpolnjujejo zahteve trajnosti in stabilnosti. Opozarja na primer polivinilastih tunelov, ki na podlagi pojasnjevalnih opomb kombinirane nomenklature iz leta 2019 ne spadajo v tarifno številko 9406, če jih je mogoče preprosto razstaviti in preseliti z ene lokacije na drugo. Glede na domnevno velikost in težo hišic za teleta Komisija meni, da jih je mogoče preprosto prestaviti z ene lokacije na drugo – če je tako, zahteva trajnosti in stabilnosti ni izpolnjena.
Analiza
21. Kot pravilno ugotavlja Komisija, je naloga Sodišča, kadar mora izdati predhodno odločbo o vprašanju tarifne uvrstitve, zagotoviti smernice o merilih, ki bodo predložitvenemu sodišču omogočila pravilno uvrstiti izdelke v kombinirano nomenklaturo, ni pa naloga Sodišča, da samo uvrsti izdelke.(12) Čeprav uvrstitev nazadnje temelji na presoji dejanskega stanja, ki je Sodišče ne more opraviti v postopku izdaje predhodne odločbe,(13) pa lahko glede na okoliščine posamezne zadeve zagotovi pojasnila in smernice.(14)
22. Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse Sodišča ter zaradi pravne varnosti in omogočanja preverjanja, je odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga presoja njegovih objektivnih značilnosti in lastnosti, kot so opredeljene v zadevni tarifni številki kombinirane nomenklature ter v opombah k oddelkom ali poglavjem.(15) Čeprav pojasnjevalne opombe k harmoniziranemu sistemu in kombinirani nomenklaturi niso zavezujoče, so pomembno sredstvo za zagotovitev enotne uporabe skupne carinske tarife in kot take zagotavljajo veljavne elemente za njeno razlago.(16)
23. Predložitveno sodišče navaja, da v skladu s pravilom 3(b) splošnih pravil za razlago kombinirane nomenklature in na podlagi dejstva, da so hišice za teleta večinoma izdelane iz polietilena, te spadajo v tarifno številko 3926. Na podlagi opombe 2(x) so iz poglavja 39 izključene „montažne zgradbe“ iz poglavja 94. Vprašanje, ki ga postavlja predložitveno sodišče, je torej mogoče rešiti z opredelitvijo, ali so zadevni predmeti „montažne zgradbe“ v smislu tarifne številke 9406, saj če so, ne spadajo v poglavje 39. Iz tega sledi, da je zadevne predmete mogoče uvrstiti s postopkom eliminacije. Če se pri „montažni zgradbi“ zahteva, da je z vseh strani povsem zaprta ali da mora biti dovolj velika, da povprečno visokemu človeku omogoča vstop ali stanje v njej v pokončni drži, zadevne hišice za teleta ne spadajo v tarifno številko 9406, zato jih je treba uvrstiti v tarifno številko 3926.
24. Predložitveno sodišče ugotavlja, da se pri vsakdanji rabi izraza zgradba pričakuje, da gre za pokrite konstrukcije, ni pa nujno, da imajo vse stene in da povsem zapirajo prostor. Čeprav se večina primerov zgradb iz opombe 4 k poglavju 94 nanaša na z vseh strani zaprte prostore, pa lahko imajo hangarji eno ali več odprtih strani, kot pravilno ugotavlja tožeča stranka. Ker je pri nekaterih modelih hišic za teleta mogoče dodatno namestiti tudi vrata, so te lahko povsem zaprt prostor.
25. Na podlagi splošnih pravil razlage kombinirane nomenklature se izdelki uvrstijo najprej na podlagi določb tarifnih številk in morebitnih upoštevnih opomb k oddelkom ali poglavjem. V tarifni številki 9406 kombinirane nomenklature je uporabljen izraz „vorgefertigte Gebäude“ v nemščini, „prefabricated buildings“ v angleščini in „constructions préfabriqueés“ v fancoščini, razlagati pa ga je treba glede na primere iz opombe 4 k poglavju 94.
26. Iz zapisnika 227. sestanka Odbora za carinski zakonik izhaja, kako težko je uvrščati mejne primere. Na navedenem sestanku so predstavniki šestnajstih držav članic glasovali, naj se vrtna uta, sestavljena iz aluminijastega okvirja in stekla s streho in tremi stenami, uvrsti med „montažne zgradbe“ v tarifno številko 9406, predstavniki devetih držav članic pa so podprli uvrstitev med konstrukcije iz aluminija v tarifno številko 7610. Ugotovitve Odbora za carinski zakonik so v skladu z ugotovitvami tožeče stranke, ki jih je navedla pred predložitvenim sodiščem, da lahko imajo hangarji eno ali več odprtih strani. Komisija in predložitveno sodišče se s tem strinjata.
27. Glede na navedeno menim, da se za uvrstitev izdelka med „montažne zgradbe“ v tarifno številko 9406 ne zahteva, da mora biti z vseh strani zaprt. Zato se strinjam z ugotovitvijo večine članov Odbora za carinski zakonik, da se ne zahteva, da ima zgradba štiri stene. Tudi če je res, da so zgradbe, navedene v opombi 4 k poglavju 94, običajno z vseh strani zaprti prostori, pa to ne pomeni, da izdelka, ki ne ustvarja tako zaprtega prostora, ni mogoče šteti za „montažno zgradbo“. V vsakdanji uporabi izraza je konstrukcija lahko zgradba, tudi če ni povsem zaprt prostor. V okviru tega predloga za sprejetje predhodne odločbe mi najprej padejo na pamet seniki in lope za sušenje drv.
28. Vprašanje, ali mora biti „montažna zgradba“ iz tarifne številke 9406 določene minimalne višine, je treba obravnavati na podlagi primerov iz opombe 4 k poglavju 94. Če se pojem „hangar“ presoja samostojno, je mogoče trditi, da nekateri hangarji niso tako veliki, da bi omogočali vstop v pokončni drži povprečno visoki osebi, pa se kljub temu štejejo za zgradbo. Iz primerov stanovanjskih hiš, bivališč na gradbiščih, pisarn, šol, prodajaln, hangarjev, garaž in podobnih zgradb v opombi 4 k poglavju 94 izhaja, da so „montažne zgradbe“ konstrukcije, v katere lahko vstopi povprečno visoka oseba in se v njih giblje. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da so „hangarji“ „montažne zgradbe“ v smislu opombe 4 k poglavju 94, če so dovolj veliki, da lahko vanje vstopi povprečno visoka oseba in se v njih giblje v pokončni drži.
29. Do te ugotovitve sem prišel brez zanašanja na tri stališča Komisije. Prvič, ne prepriča me trditev, da izključitev mini rastlinjakov iz tarifne številke 9406 na podlagi Uredbe št. 1655/2005 kaže na splošni pristop glede zahtev v zvezi z višino „montažnih zgradb“, ki bi v nasprotnem primeru spadale v navedeno tarifno številko. Mere izdelka, na katerega se sklicuje, so bile približno 50 cm v dolžino, 24 cm v širino in 25 cm v višino. Iz fotografije v prilogi k navedeni uredbi, ki je priložena v informativne namene, jasno izhaja, da je izdelek podoben steklenemu zaboju in ga ni mogoče zamenjati za zgradbo.
30. Drugič, predlog, da bi morala biti „montažna zgradba“ iz tarifne številke 9406 dovolj velika, da bi omogočala vstop povprečno visoki osebi, ker tako določajo pojasnjevalne opombe h kombinirani nomenklaturi, se zdi napačen v okoliščinah, ko se taka navedba nanaša na polivinilaste tunele, saj ne gre za splošno uporabno navedbo.
31. Tretjič, prav tako me ne prepriča trditev Komisije, da so vsi primeri izdelkov iz poglavja 94 namenjeni uporabi ljudi, zato je treba hangarje za živali in druge izdelke, namenjeni uporabi živali, uvrstiti v drugo tarifno številko kombinirane nomenklature. Naslovi oddelkov in poglavij se sicer uporabljajo le v pomoč pri uvrščanju, kot določa prvo pravilo splošnih pravil za razlago kombinirane nomenklature, vendar pa poglavje 94, ki se med drugim nanaša na pohištvo, posteljno opremo, blazine, osvetljene znake in osvetljene znake z imeni, spada v oddelek XX kombinirane nomenklature z naslovom „Razni izdelki“. Iz narave stvari izhaja, da lahko oddelek, ki se nanaša na razne izdelke, tudi vsebuje vseh vrst izdelke. Menim, da bi bilo zelo težko, če ne že nemogoče, kar koli sklepati iz opredelitve „razno“. Na podlagi tega ugotavljam, da je Svetovna carinska organizacija leta 1977 v tarifno številko 9406 10 kot lesene montažne zgradbe uvrstila kmetijske žitne silose, ki so bili sestavljeni iz več okroglih delov vse manjšega premera iz plošč iz lesnih vlaken, ki se sestavijo tako, da se plošče namestijo ena na drugo in pritrdijo z železnimi cevmi, pri čemer ni treba uporabiti opreme za mehansko ali toplotno obdelavo.(17)
32. Iz opisa hišic za teleta v predložitveni odločbi izhaja vprašanje njihove trajnosti in stabilnosti, kar sta – kot poudarja Komisija – značilnosti, ki ju je treba upoštevati pri opredelitvi, ali je konstrukcija „montažna zgradba“, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
33. Tožeča stranka se sklicuje tudi na harmoniziran tarifni program Združenih držav. Tarifna številka 9406, ki se nanaša na montažne zgradbe, vsebuje posebno podštevilko za „hangarje iz plastike, namenjene živalim“. Ker je opomba 4 iz navedenega programa skoraj enaka(18) opombi iz harmoniziranega sistema in kombinirane nomenklature, menim, da to podpira trditev, da hangarji iz plastike, namenjeni živalim, ne spadajo v tarifno številko 9406 na podlagi navedene opombe in bi bil potreben poseben vnos, da bi jih bilo mogoče uvrstiti v poglavje 94. Izrecna vključitev hangarjev iz plastike, namenjenih živalim, v tarifno podštevilko številke 9406 nomenklature ZDA kaže zgolj na to, da se pristopa EU in ZDA glede tega razlikujeta.(19)
V. Predlog
34. Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je predložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija), odgovori:
Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, v različici na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014,
je treba razlagati tako, da glede montažnih zgradb iz tarifne številke 9406 navedene kombinirane nomenklature velja:
– ne zahteva se, da je taka zgradba z vseh strani zaprta;
– zgradba mora biti dovolj velika, da lahko vanjo vstopi povprečno visoka oseba, ter mora imeti vsaj en prostor, v katerega lahko taka oseba vstopi v pokončni drži; in
– zgradba mora biti trajna in stabilna.