Tožba, vložena 14. maja 2008 - Chelyabinskij electrometalurgicheskij kombinat in Kuznetskie Ferrosplavy proti Svetu in Komisiji

(Zadeva T-190/08)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Chelyabinskij electrometalurgicheskij kombinat OAO (Chelyabinsk, Rusija) in Kuznetskie Ferrosplavy OAO (Novokuznetsk, Rusija) (zastopnik: P. Vander Schueren, odvetnik)

Toženi stranki: Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

razglasi naj se ničnost izpodbijane uredbe v delu, ki se nanaša na tožeči stranki;

Svetu naj se naloži plačilo stroškov, ki so nastali tožečima strankama v zvezi s tem postopkom; ali

podredno, razglasi naj se ničnost izpodbijane odločbe; in

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov, ki so nastali tožečima strankama v zvezi s tem postopkom.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki navajata pet tožbenih razlogov v utemeljitev tožbe za razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (ES) št. 172/2008¹ z dne 25. februarja 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije (izpodbijana uredba) v delu, ki se nanaša na tožeči stranki. Podredno tožeči stranki predlagata razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 28. februarja 2008, ki jima je bila vročena 3. marca 2008 in s katero je Komisija zavrnila njuno prošnjo za ukinitev protidampinških ukrepov, ki so bili uvedeni z izpodbijano uredbo (izpodbijana odločba).

Prvič, tožeči stranki navajata, da je Svet ravnal v nasprotju s členom 2(9) osnovne uredbe² (osnovna uredba) in ni izpolnil obveznosti obrazložitve pri zavrnitvi upoštevanja dejanskega dobička uvoznika, povezanega s tožečima strankama, glede sestave njihove izvozne cene.

Drugič, tožeči stranki navajata, da je Svet z dovolitvijo predhodnega razkritja makedonskemu proizvajalcu SILMAK kršil načelo nediskriminacije ter člene 6(7), 8(4) in 20(1) osnovne uredbe.

Tretjič, tožeči stranki navajata, da je Svet ravnal v nasprotju s členom 3(6) osnovne uredbe, ko je napačno uporabil pravo in očitno napačno presodil, da je industrija Skupnosti utrpela premoženjsko škodo.

Četrtič, tožeči stranki trdita, da je izpodbijana uredba v nasprotju s členi 3(6) in 3(7) osnovne uredbe in da je bilo v zvezi z njo pravo napačno uporabljeno, storjenih več očitnih napačnih presoj, opuščeno dolžno ravnanje in nima ustrezne obrazložitve, ker Svet domnevno ni upošteval učinka ostalih vplivov na položaj industrije Skupnosti, ki prekinjajo zvezo med ciljnimi uvozi in domnevno premoženjsko škodo za industrijo Skupnosti.

Petič, tožeči stranki navajata, da je Svet kršil njune pravice obrambe, s tem da je zavrnil, da predložita podatke ob tožbi, ki je povzročila začetek protidampinške preiskave.

Podredno tožeči stranki navajata temelj za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe, namreč da je Komisija napačno uporabila pravo, očitno napačno presodila in kršila načelo enakega obravnavanja in dobrega upravljanja, ko je zavrnila prošnje tožečih strank za ukinitev navedenih ukrepov.

____________

¹ - UL L 55, str. 6.

² - Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 1996, L 56, str. 1).