Tožba, vložena 5. junija 2007 - Lafarge Cement proti Komisiji

(Zadeva T-195/07)

Jezik postopka: poljščina

Stranke

Tožeča stranka: Lafarge Cement SA (zastopnika: P. K. Rosiak, pravni svetovalec, in F. Puel, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Odločba Komisije z dne 26. marca 2007 o nacionalnem načrtu razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov, o katerem je Poljska obvestila Komisijo skladno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, naj se razglasi za nično;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije K(2007) 1295 konč. z dne 26. marca 2007 o nacionalnem načrtu razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov, o katerem je Poljska obvestila Komisijo skladno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹ in v kateri je Komisija odločila, da so nekateri vidiki poljskega načrta razdelitve pravic do emisij ogljikovega dioksida za obdobje 2008-2012, o katerem je bila obveščena 30. junija 2006, neskladni s členom 9(1) in (3), členom 10 in členom 13(2), ter merili iz Priloge III k Direktivi 2003/87. Izpodbijana odločba zgornjo mejo emisij ogljikovega dioksida za obdobje 2008-2012 v primerjavi z zgornjo mejo, ki jo je Poljska v posredovanem nacionalnem načrtu predlagala Komisiji, znižuje za 26,7 %.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja, da je bila izpodbijana odločba sprejeta po izteku tri mesečnega roka, določenega v členu 9(3) Direktive 2003/87/ES. Tožeča stranka zato meni, da Komisija 26. marca 2007 ni smela sprejeti izpodbijane odločbe oziroma je s tem storila vsaj eno bistveno kršitev postopka.

Drugič, tožeča stranka očita Komisiji, da je kršila prvo in drugo merilo Priloge III k Direktivi 2003/87/ES, s tem ko je brez razloga znižala dodelitev kvot za emisije, ki jih spušča Poljska, na bistveno nižjo raven od prvotno določene, ki je bila v skladu z obveznostmi, ki jih je Poljska sprejela na podlagi Kjotskega protokola.

Tožeča stranka tudi zatrjuje, da je Komisija s sprejetjem izpodbijane odločbe kršila določbe člena 9(3), skupaj s členom 11(2) Direktive 2003/87/ES ter načeli legitimnih pričakovanj in sodelovanja, kajti, namesto da bi izvajala omejene pristojnosti iz člena 9(3) Direktive 2003/87/ES je v svoji izpodbijani odločbi, ne da bi upoštevala metodologijo iz PNAQ II, uporabila svojo metodo za določitev najvišje povprečne letne kvote za emisije, dodeljene Poljski, in jo je slednji določila z neupravičeno prisvojitvijo pristojnosti, ki je z Direktivo dana državi članici. Komisija je po mnenju tožeče stranke kršila načelo sodelovanja med institucijami Skupnosti in organi držav članic, s tem ko ni pred sprejetjem izpodbijane odločbe obvestila Poljske o uporabi lastnega ekonomskega modela, kar je onemogočilo Poljski in zadevnim podjetjem, da oblikujejo svoja stališča glede njegove uporabnosti in da bi eventualno izpodbijali podatke in načela na podlagi odločb Komisije.

Četrtič, tožeča stranka navaja, da je Komisija kršila tretje merilo iz Priloge III k Direktivi 2003/87/ES z uveljavljanjem zastarelih podatkov glede predvidenega povišanja PNB v izpodbijani odločbi, s sklicevanjem na preveč splošne podatke za izračun pokazateljev emisije CO2 in z arbitrarnim znižanjem letne ravni emisije CO2 za dodatna 2.5%.

Tožeča stranka nazadnje navaja, da izpodbijana odločba ni dovolj obrazložena in s tem krši člen 253 ES.

____________

¹ - Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, str. 32).