SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 25. novembra 2011(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Tridimenzionalna znamka Skupnosti – Kocka z mrežasto strukturo ploskev – Absolutni razlogi za zavrnitev – Člen 76(1), prvi stavek, Uredbe (ES) št. 207/2009 – Neobstoj znaka, ki je sestavljen izključno iz oblike proizvoda, ki je potrebna za doseganje tehničnega učinka – Člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 207/2009) – Neobstoj znaka, ki je sestavljen izključno iz oblike, ki jo zahteva sama narava proizvoda – Člen 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(e)(i) Uredbe št. 207/2009) – Neobstoj znaka, ki je sestavljen izključno iz oblike, ki proizvodu daje bistveno vrednost – Člen 7(1)(e)(iii) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(e)(iii) Uredbe št. 207/2009) – Razlikovalni učinek – Člen 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009) – Neobstoj opisnosti – Člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009) – Razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo – Člen 7(3) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(3) Uredbe št. 207/2009) – Obveznost obrazložitve – Člen 75, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009“
V zadevi T‑450/09,
Simba Toys GmbH & Co. KG s sedežem v Fürthu (Nemčija), ki jo zastopa O. Ruhl, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa D. Botis, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom UUNT za pritožbe, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je bila
Seven Towns Ltd s sedežem v Londonu (Združeno kraljestvo), ki sta jo sprva zastopala M. Edenborough, QC, in B. Cookson, solicitor, nato K. Szamosi in M. Borbás, odvetnika,
zaradi tožbe zoper odločbo drugega odbora UUNT za pritožbe z dne 1. septembra 2009 (zadeva R 1526/2008‑2) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbo Simba Toys GmbH & Co. KG in družbo Seven Towns Ltd,
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi S. Frimodt Nielsen, predsednik, F. Dehousse in A. M. Collins (poročevalec), sodnika,
sodna tajnica: J. Weychert, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 6. novembra 2009,
na podlagi sklepov o prekinitvi postopka z dne 10. marca in 9. julija 2010,
na podlagi nadaljevanja postopka,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 30. novembra 2010,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 24. novembra 2010,
na podlagi replike, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 4. marca 2011,
na podlagi duplike, ki jo je UUNT vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 25. maja 2011,
na podlagi duplike, ki jo je intervenientka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 23. maja 2011,
na podlagi spremembe sestave senatov Splošnega sodišča,
na podlagi obravnave z dne 5. decembra 2013
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Intervenientka, družba Seven Towns Ltd, je 1. aprila 1996 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), kakor je bila spremenjena (nadomestila jo je Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)).
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je spodaj narisani tridimenzionalni znak:
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razred 28 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo opisu: „tridimenzionalne sestavljanke“.
4 Sporna znamka je bila 6. aprila 1999 registrirana kot znamka Skupnosti pod številko 162784. Njena veljavnost je bila podaljšana 10. novembra 2006.
5 Tožeča stranka, družba Simba Toys GmbH & Co. KG, je 15. novembra 2006 na podlagi člena 51(1)(a) Uredbe št. 40/94 (postal člen 52(1)(a) Uredbe št. 207/2009) v povezavi s členom 7(1), od (a) do (c) in (e), navedene uredbe (postal člen 7(1), od (a) do (c) in (e), Uredbe št. 207/2009) vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti izpodbijane znamke.
6 Oddelek za izbris je z odločbo z dne 14. oktobra 2008 v celoti zavrnil zahtevo za ugotovitev ničnosti (v nadaljevanju: odločba z dne 14. oktobra 2008).
7 Tožeča stranka je 23. oktobra 2008 zoper to odločbo v skladu s členi od 57 do 62 Uredbe št. 40/94 (postali členi od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009) vložila pritožbo pri UUNT. V podporo svoji pritožbi se sklicuje na kršitev člena 7(1), od (a) do (c) in (e), navedene uredbe.
8 Drugi odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 1. septembra 2009 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) potrdil odločbo z dne 14. oktobra 2008 in pritožbo zavrnil.
9 Odbor za pritožbe je glede očitka, ki se nanaša na kršitev člena 7(1)(a) Uredbe št. 40/94, menil, da ni utemeljen, ker je izpodbijana znamka ustrezno grafično predstavljena in „ni [bilo] očitnega razloga, zaradi katerega kocka z mrežasto strukturo ne bi mogla teoretično izpolnjevati funkcije razlikovanja proizvodov in storitev enega podjetja od proizvodov in storitev drugih podjetij“ (točka 16 izpodbijane odločbe).
10 Očitek v zvezi s kršitvijo člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 pa je odbor za pritožbe zavrnil, ko je ugotovil, da izpodbijana znamka bistveno odstopa od navad v sektorju. Po eni strani je poudaril, da tožeča stranka ni predložila nobenega prepričljivega dokaza, da „kocka z mrežasto strukturo pomeni ,standardʻ na specifičnem področju tridimenzionalnih sestavljank“. Obstoj sestavljanke, namreč kocke Soma, ki je podobna kocki, ki jo zajema izpodbijana znamka, naj ne bi zadoščal kot dokaz, da ta znamka izpolnjuje pogoje za standard v sektorju (točka 20 izpodbijane odločbe). Po drugi strani pa je ugotovil, da ima izpodbijana znamka dovolj značilnosti, da se šteje, da ima svojstven razlikovalni učinek za zadevne proizvode (točka 21 izpodbijane odločbe).
11 Odbor za pritožbe pa je glede očitka kršitve člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 menil, da ni utemeljen, ker izpodbijana znamka, razen če jo je potrošnik pred tem poznal, ni podobna tridimenzionalni sestavljanki niti ne spominja nanjo (točka 23 izpodbijane odločbe).
12 Nazadnje je odbor za pritožbe zavrnil očitek kršitve člena 7(1)(e) Uredbe št. 40/94. Prvič, menil je, da registracija izpodbijane znamke ni v nasprotju s členom 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 207/2009), potem ko je ugotovil, da „kocka z mrežasto strukturo“ v bistvu ne daje nobene informacije o njeni funkciji niti o obstoju kakršne koli funkcije ter da ni mogoče sklepati, da bi lahko „prinesla kakršen koli napredek ali tehnični učinek na področju tridimenzionalnih sestavljank“ (točka 28 izpodbijane odločbe). Drugič, odbor za pritožbe je navedel, da „ker zadevna oblika očitno nima oblike sestavljanke (puzzle) in ker so funkcije in gibi, ki jih lahko z njo naredimo, povsem skriti, ni mogoče šteti, da je obliko narekovala sama narava proizvoda“ (točka 29 izpodbijane odločbe). Na podlagi tega je sklepal, da v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(e)(i) Uredbe št. 207/2009). Tretjič, odbor za pritožbe je menil, da zgolj „kocka z mrežasto strukturo, kot je ta, prikazana s predstavitvijo izpodbijane znamke, nima oblike, ki bi dajala proizvodom bistveno vrednost“, tako da v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti niti člena 7(1)(e)(iii) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(e)(iii) Uredbe št. 207/2009) (točka 30 izpodbijane odločbe).
Predlogi strank
13 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razveljavi izpodbijano odločbo;
– UUNT in intervenientki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka in postopka pred Splošnim sodiščem.
14 UUNT in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– zavrne tožbo;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
15 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja osem tožbenih razlogov. Prvi tožbeni razlog je kršitev člena 76(1), prvi stavek, Uredbe št. 207/2009. Drugi tožbeni razlog je kršitev člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94. Tretji tožbeni razlog je kršitev člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94. Četrti tožbeni razlog je kršitev člena 7(1)(e)(iii) Uredbe št. 40/94. Peti tožbeni razlog je kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94. Šesti tožbeni razlog je kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94. Sedmi tožbeni razlog je kršitev člena 7(3) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(3) Uredbe št. 207/2006). Osmi tožbeni razlog pa je kršitev člena 75, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009.
Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 76(1), prvi stavek, Uredbe št. 207/2009
16 Člen 76(1) Uredbe št. 207/2009 določa:
„V postopku Urad preveri dejstva po uradni dolžnosti, vendar pa je Urad v postopku v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije pri tem preizkusu omejen na zahtevani ukrep in na dejstva, dokaze in navedbe, ki so jih podale stranke.“
17 Prvi tožbeni razlog, ki ga navaja tožeča stranka, se nanaša na kršitev prvega stavka te določbe in se deli na pet delov. Prvič, tožeča stranka trdi, da odbor za pritožbe ni „popolnoma prepoznal značilnosti [izpodbijane] znamke“. Natančneje, odbor za pritožbe naj ne bi upošteval, da predstavitev te znamke „jasno“ prikazuje špranje na koncih „črnih črt“ na vsaki od ploskev zadevne kocke, kar naj bi „jasno“ kazalo na to, da namen teh črt ni ponazoriti „črno kletko“, ampak ločiti „posamične manjše dele kocke“. Drugič, tožeča stranka očita odboru za pritožbe, da ni upošteval dejstva, da je sestavljanka po svoji naravi sestavljena iz posamičnih delov. Trdi, da glede na to, da je sestavljanka igra, pri kateri je treba premikati te dele „tako, da se doseže vnaprej določeno končno zaporedje“, bodo povprečni potrošniki in trgovci v obravnavanem primeru zgoraj navedene črte vedno zaznali tako, da so namenjene delitvi zadevne kocke na posamične dele, ki so „tako ali drugače“ gibljivi. Tretjič, tožeča stranka očita odboru za pritožbe, da ni upošteval, da je „oblika 3 x 3 x 3“ kocke, kot je pojasnila v svojih stališčih z dne 2. maja 2007 pred oddelkom za izbris, nujna zaradi končnega tehničnega učinka, namreč tridimenzionalne sestavljanke, ki obsega dele, ki se lahko premikajo okrog njene osi, in zaradi doseganja stopnje težavnosti ter ergonomskih značilnosti. Četrtič, trdi, da odbor za pritožbe neupravičeno ni upošteval dejstva, da – kot je pojasnila v svojih stališčih z dne 27. avgusta 2007 pred oddelkom za izbris – imajo zgoraj navedene črne črte tehničen pomen. Petič, trdi da je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da kocka Soma ne spada v zadevni sektor. Poudarja, da sta ona sama in intervenientka dokaze v zvezi s tem predložili v okviru postopka pred UUNT.
18 UUNT meni, da je treba prvi tožbeni razlog zavrniti kot očitno neutemeljen.
19 Najprej je treba poudariti, da tožeča stranka želi s prvim tožbenim razlogom, ki se nanaša na kršitev postopkovne določbe, bolj izpodbijati pravilnost ocene odbora za pritožbe glede nekaterih dejstev in glede nekaterih njenih trditev, kot pa zadnjenavedenemu očitati, da teh dejstev in trditev ni upošteval pri sprejetju izpodbijane odločbe. Vprašanje, ali je odbor za pritožbe pravilno ocenil nekatera dejstva, trditve ali dokaze, se torej nanaša na preizkus zakonitosti vsebine izpodbijane odločbe, in ne na zakonitost postopka, po katerem je bila sprejeta taka odločba.
20 Nato je treba ugotoviti, da ta tožbeni razlog v nobenem primeru ni podprt z dejstvi in deloma temelji na napačni razlagi izpodbijane odločbe.
21 Prvič, iz izpodbijane odločbe je namreč razvidno (glej med drugim točke 16, 21 in 28 izpodbijane odločbe), da je odbor za pritožbe podrobno proučil grafične predstavitve izpodbijane znamke, vključno z odebeljenimi črnimi črtami, ki vsako od ploskev zadevne kocke delijo na kvadrate (v nadaljevanju: črne črte). Poleg tega je treba poudariti, da špranje na koncih črnih črt niso samo komaj vidne, ampak tudi njihova prisotnost v nobenem primeru nikakor ne izključuje, da je izpodbijano znamko, kot je odbor za pritožbe pravilno ugotovil v točki 21 izpodbijane odločbe, mogoče dojeti tako, da prikazuje „črno kletko“.
22 Drugič, ugotoviti je treba, da v izpodbijani odločbi ni ničesar, iz česar bi se dalo sklepati, da odbor za pritožbe ni upošteval, da sestavljanka po svoji naravi obsega posamične dele. Tožeča stranka v zvezi s tem odboru za pritožbe neutemeljeno očita, da je v točki 21 izpodbijane odločbe pri proučitvi vprašanja, ali bi bilo za izpodbijano znamko mogoče šteti, da ima svojstven razlikovalni učinek za zadevne proizvode, navedel, da zadevna kocka ne predstavlja „nobene očitne značilnosti, ki bi kazala, da je njene dele mogoče obračati ali premikati“. Zlasti to, da sestavljanka po svoji naravi obsega posamične dele, v nasprotju z navedbami tožeče stranke ne pomeni nujno, da je te dele mogoče krožno premikati. V obravnavani zadevi objektivni opazovalec teh črnih črt ne bo nujno zaznal – niti ob predpostavki, da opazi špranje ob koncu teh črt – tako da je njihov namen deliti zadevno kocko na posamične dele, ki jih je mogoče „tako ali drugače“ premikati. Devet kvadratov, ki so na vsaki od ploskev zadevne kocke vidni zaradi črnih robov, bi bilo lahko prav tako namenjenih tudi temu, da se nanje pritrdi na primer črke, številke, barve ali risbe, in sicer ne da bi bilo te kvadrate ali druge dele te kocke mogoče prestavljati. Dejansko, kot bo natančneje pojasnjeno v točki 54 spodaj, trditev tožeče stranke v glavnem temelji na napačni logiki, po kateri obstaja nujna povezava med zatrjevano sposobnostjo krožnega gibanja sestavnih delov zadevne kocke in črnimi črtami na njenih ploskvah.
23 Tretjič, glede tretjega in četrtega dela tega tožbenega razloga je treba poudariti, da je iz izpodbijane odločbe razvidno, da je odbor za pritožbe izčrpno proučil vse trditve in dokaze, ki so jih stranke predložile v okviru upravnega postopka (glej zlasti točke od 3 do 11, 16, 20, 21 in od 28 do 30 izpodbijane odločbe). Odbor za pritožbe je med drugim v celoti upošteval trditev tožeče stranke, po kateri je zadevna oblika nujna za doseganje tehničnega učinka, črne črte pa naj bi imele tehnično funkcijo (glej zlasti točke 10, 28 in 29 izpodbijane odločbe).
24 Četrtič, ugotoviti je treba, da odbor za pritožbe, v nasprotju s trditvami tožeče stranke ob sklicevanju na točko 20 izpodbijane odločbe, ni izključil, da kocka Soma spada v zadevni sektor. Odbor za pritožbe je v navedeni točki zgolj ocenil, da to, da gre za sestavljanko, namreč navedeno kocko, ki je podobna kocki, ki jo zajema izpodbijana znamka, ne zadošča za dokaz, da ta znamka ustreza standardu tega sektorja (glej točko 106 spodaj).
25 Tretjič, ugotoviti je treba, da odbor za pritožbe v postopku za ugotavljanje ničnosti, tudi če se ta postopek kot v tej zadevi nanaša na absolutne ničnostne razloge, ni dolžan po uradni dolžnosti preveriti dejstev (sodba z dne 13. septembra 2013 v zadevi Fürstlich Castell’sches Domänenamt/UUNT – Castel Frères (CASTEL), T‑320/10, ZOdl. (odlomki), EU:T:2013:424, zdaj v postopku pritožbe, točke od 25 do 29). Odboru za pritožbe sicer ni mogoče preprečiti, da po uradni dolžnosti upošteva vse elemente, ki so upoštevni za proučitev, če meni, da je to nujno. Vendar iz spisa ni razvidno, da bi v obravnavani zadevi obstajala taka potreba.
26 Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da je treba prvi tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 76(1), prvi stavek, Uredbe št. 207/2009, zavrniti kot neutemeljen.
Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94
27 Drugi tožbeni razlog tožeče stranke se nanaša na kršitev člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 in se deli na osem delov. Prvič, tožeča stranka navaja, da odbor za pritožbe neupravičeno ni upošteval dejstva, da je črne črte mogoče pripisati tehničnim funkcijam. Drugič, zatrjuje, da je upoštevno vprašanje to, ali je bistvene značilnosti znamke mogoče pripisati izključno tehničnemu učinku, in ne vprašanje, ali imajo dejansko tehnično funkcijo. Tretjič, odboru za pritožbe očita, da ni upošteval splošnega interesa, na katerem temelji navedena določba. Zatrjuje, da če bi se ohranila registracija izpodbijane znamke, bi to imetniku te znamke dejansko omogočalo, da bi se nanjo skliceval nasproti tretjim osebam, ki bi želele tržiti tridimenzionalne sestavljanke, katerih dele je mogoče krožno premikati. Četrtič, odboru za pritožbe očita, da se ni distanciral od izjave oddelka za izbris, ki je navedena v odločbi z dne 14. oktobra 2008 in po kateri bistvene značilnosti zadevne oblike ne izpolnjujejo tehnične funkcije, tako da registracija te oblike kot znamke ne ustvarja monopola nad tehnično rešitvijo. Petič, navaja, da odbor za pritožbe ni upošteval dejstva, da v zadevah, v katerih sta bili izdani sodba z dne 18. junija 2002, Philips (C‑299/99, ZOdl., EU:C:2002:377) in sodba z dne 12. novembra 2008, Lego Juris/UUNT – Mega Brands (Lego kocka rdeče barve) (T‑270/06, ZOdl., EU:T:2008:483), zadevne tehnične funkcije tudi niso izhajale neposredno iz predstavitev zadevnih znamk. Šestič, odboru za pritožbe očita, da ni upošteval dejstva, da ni alternativnih oblik, ki bi izpolnjevale enako tehnično funkcijo. Sedmič, zatrjuje, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da predstavitve izpodbijane znamke ne kažejo na nobeno posebno funkcijo. Iz obstoja špranj ob koncu črnih črt naj bi bilo dejansko mogoče sklepati, da je posamične dele zadevne kocke mogoče krožno premikati. Osmič, odboru za pritožbe očita, da ni upošteval tega, da so bile tridimenzionalne sestavljanke „te generične vrste“ in njihova sposobnost krožnega gibanja delov poznane pred vložitvijo zahteve za registracijo izpodbijane znamke.
28 UUNT in intervenientka prerekata trditve tožeče stranke in predlagata zavrnitev drugega tožbenega razloga.
29 Oblika blaga je eden izmed znakov, ki lahko sestavljajo znamko. To glede znamke Skupnosti izhaja iz člena 4 Uredbe št. 40/94 (postal člen 4 Uredbe št. 207/2009), po katerem je znamka Skupnosti lahko sestavljena iz kakršnih koli znakov, ki jih je mogoče grafično predstaviti, kot so besede, vključno z osebnimi imeni, slike, črke, števila, oblika blaga ali njegove embalaže, če se s temi znaki blago in storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga in storitev drugih podjetij.
30 Vendar se v skladu s členom 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 „[k]ot znamka […] ne registrirajo […] znaki, sestavljeni izključno iz […] oblike blaga, ki je nujna za doseg tehničnega učinka“.
31 Iz sodne prakse je razvidno, da ta določba nasprotuje registraciji vsake oblike, ki je v bistvenih značilnostih sestavljena izključno iz oblike blaga, ki je tehnično kavzalna in zadostuje za doseg želenega tehničnega rezultata, čeprav se lahko ta rezultat doseže z drugimi oblikami, ki uporabljajo isto ali drugo tehnično rešitev (zgoraj v točki 27 navedena sodba Lego kocka redeče barve, EU:T:2008:483, točka 43).
32 Poleg tega je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba vsakega izmed razlogov za zavrnitev registracije, ki so navedeni v členu 7(1) Uredbe št. 40/94, razlagati glede na splošni interes, ki je s posameznim razlogom varovan. Splošni interes, ki ga varuje člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94, je preprečiti, da bi pravo znamk pripeljalo do tega, da bi bil nekemu podjetju podeljen monopol nad tehničnimi rešitvami ali uporabnimi značilnostmi nekega proizvoda (glej sodbo z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, ZOdl., EU:C:2010:516, točka 43 in navedena sodna praksa).
33 Pravila, ki jih je določil zakonodajalec, v tem pogledu odražajo uravnoteženje dveh dejavnikov, ki lahko vsak zase prispevata k vzpostavitvi zdravega in lojalnega sistema konkurence (zgoraj v točki 32 navedena sodba Lego Juris/UUNT, EU:C:2010:516, točka 44).
34 Na eni strani je z vključitvijo prepovedi v okviru člena 7(1) Uredbe št. 40/94, da se kot znamka registrirajo znaki, ki so sestavljeni iz oblike blaga, ki je nujna za doseg tehničnega učinka, zagotovljeno, da podjetja prava znamk ne morejo uporabljati za to, da bi brez časovne omejitve ohranjala izključne pravice na tehničnih rešitvah (zgoraj v točki 32 navedena sodba Lego Juris/UUNT, EU:C:2010:516, točka 45).
35 Namreč, če gre pri obliki blaga le za tehnično rešitev, ki jo je razvil proizvajalec tega blaga in je bila patentirana na njegovo zahtevo, bi varstvo te oblike kot znamke po poteku patenta bistveno in trajno zmanjšalo možnost drugih podjetij, da uporabljajo to tehnično rešitev. V sistemu pravic intelektualne lastnine, kot je bil vzpostavljen v Uniji, pa imajo lahko tehnične rešitve le časovno omejeno varstvo, tako da jih kasneje lahko vsi gospodarski subjekti uporabljajo svobodno (zgoraj v točki 32 navedena sodba Lego Juris/UUNT, EU:C:2010:516, točka 46).
36 Poleg tega lahko registracija oblike blaga, ki je izključno funkcionalna, kot znamke imetniku znamke omogoča, da drugim podjetjem prepove ne le uporabo enake oblike, temveč tudi podobnih oblik (glej v tem smislu zgoraj v točki 32 navedeno sodbo Lego Juris/UUNT, EU:C:2010:516, točka 56).
37 Na drugi strani je zakonodajalec s tem, da je omejil razlog za zavrnitev iz člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 na znake, ki so sestavljeni „izključno“ iz oblike blaga, ki je „nujna“ za doseg tehničnega učinka, pravilno menil, da je vsaka oblika blaga do neke mere funkcionalna in da bi bilo zato neprimerno zavrniti registracijo oblike blaga kot znamke samo iz razloga, da ima uporabne značilnosti. Besedi „izključno“ in „nujna“ v tej določbi zagotavljata zavrnitev le registracije oblik blaga, pri katerih gre le za tehnično rešitev in katerih registracija kot znamke bi torej druga podjetja resnično ovirala pri uporabi te tehnične rešitve (zgoraj v točki 32 navedena sodba Lego Juris/UUNT, EU:C:2010:516, točka 48).
38 Iz sodne prakse je prav tako razvidno, da je člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 uporabljen pravilno, če organ, ki odloča o zahtevi za registracijo zadevnega tridimenzionalnega znaka kot znamke, pravilno opredeli njegove bistvene značilnosti. Izraz „bistvene značilnosti“ je treba razumeti tako, da se nanaša na najpomembnejše elemente znaka (zgoraj v točki 32 navedena sodba Lego Juris/UUNT, EU:C:2010:516, točki 68 in 69).
39 Opredelitev teh bistvenih značilnosti je treba opraviti za vsak primer posebej, ne da bi med različnimi vrstami elementov, iz katerih je lahko znak sestavljen, obstajala sistematična hierarhija. Sicer pa se lahko pristojni organ pri določitvi bistvenih značilnosti znaka bodisi opre neposredno na celoten vtis, ki ga daje ta znak, bodisi najprej opravi preizkus vsakega izmed sestavnih elementov znaka posebej (glej zgoraj v točki 32 navedeno sodbo Lego Juris/UUNT, EU:C:2010:516, točka 70 in navedena sodna praksa).
40 Kot je Sodišče poudarilo v točki 71 v točki 32 zgoraj navedene sodbe Lego Juris/UUNT (EU:C:2010:516), se lahko opredelitev bistvenih značilnosti tridimenzionalnega znaka, odvisno od primera in zlasti glede na težavnost znaka, zaradi morebitne uporabe razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 opravi s preprosto vizualno analizo tega znaka ali pa je treba, nasprotno, opraviti temeljit preizkus, pri katerem se upoštevajo elementi, ki so koristni za presojo, kot so raziskave, izvedenska mnenja ali podatki, ki se nanašajo na pravice intelektualne lastnine, ki so bile predhodno dodeljene v povezavi z zadevnim proizvodom.
41 Ko so bistvene značilnosti znaka opredeljene, mora UUNT še preveriti, ali vse te značilnosti ustrezajo tehnični funkciji zadevnega proizvoda. Člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 namreč ni mogoče uporabiti, če se zahteva za registracijo kot znamke nanaša na obliko blaga, v kateri ima nefunkcionalni element, kot je okrasni ali domišljijski element, pomembno vlogo. V tem primeru imajo konkurenčna podjetja zlahka dostop do alternativnih oblik z enakovredno funkcionalnostjo, tako da ni tveganja, da bi bila zmanjšana razpoložljivost tehnične rešitve. V tem primeru lahko konkurenti imetnika znamke to tehnično rešitev brez težav vključijo v oblike blaga, ki nimajo enakega nefunkcionalnega elementa kot oblika blaga tega imetnika in ki niso niti enake kot ta oblika niti ji niso podobne (zgoraj v točki 32 navedena sodba Lego Juris/UUNT, EU:C:2010:516, točka 72).
42 Ta tožbeni razlog je treba torej proučiti v smislu zgoraj navedenih načel.
43 Najprej je treba opredeliti bistvene značilnosti izpodbijane znamke.
44 V obravnavani zadevi zahteva za registracijo izpodbijane znamke, kot je bilo ugotovljeno v točki 28 izpodbijane odločbe, vsebuje grafično predstavitev s treh različnih vidikov, in sicer kocko, ki ima vsako ploskev mrežaste strukture, oblikovano s črnimi robovi, ki delijo ploskev na devet kvadratov enake velikosti in so razporejeni v obliki razpredelnice s trikrat po tremi kvadrati. Štiri odebeljene črne črte, namreč črne črte (glej točko 21 zgoraj), od katerih sta dve vodoravni in drugi dve navpični, na kvadrate delijo vsako od ploskev te kocke. Kot je v točki 21 izpodbijane odločbe pravilno ugotovljeno, ti sestavni deli izpodbijani znamki dajejo videz „črne kletke“.
45 Iz točk 16, 20, 28 in 30 izpodbijane odločbe je razvidno, da je odbor za pritožbe kot bistvene značilnosti izpodbijane znamke opredelil to, kar imenuje „kocka z mrežasto strukturo“, po eni strani samo kocko in po drugi strani mrežasto strukturo na vsaki od ploskev te kocke.
46 Odbor za pritožbe torej v nasprotju s tem, kar tožeča stranka navaja v svojih pisanjih, bistvenih značilnosti izpodbijane znamke ni zožil na „vodoravne in navpične črte, ki ločujejo posamične dele kocke“. Poleg tega v nasprotju s tem, kar sta UUNT in intervenientka na obravnavi navedla v odgovoru na vprašanje Splošnega sodišča, to – kar sicer ni resnično – da navedena znamka vsebuje več odtenkov sive barve, ne pomeni dodatne bistvene značilnost te znamke. Poleg tega, da v zahtevi za registracijo izpodbijane znamke ni navedena nobena barva znamke, je namreč treba ugotoviti, da so ploskve zadevne kocke na grafičnih predstavitvah te znamke bele oziroma porisane s črnim črtkanjem.
47 Presojo odbora za pritožbe, navedeno v točki 45 zgoraj, je treba potrditi, saj je zgolj z vizualno analizo izpodbijane znamke jasno razvidno, da so deli, omenjeni v navedeni točki, najpomembnejši elementi te znamke.
48 Drugič, treba je presoditi, ali vse zgoraj navedene bistvene značilnosti izpodbijane znamke pomenijo tehnično funkcijo zadevnih proizvodov.
49 Odbor za pritožbe je v točki 28 izpodbijane odločbe najprej navedel, da je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da „morajo razlogi za ničnost tridimenzionalne znamke v skladu s členom 7(1)[(e)(ii) Uredbe št. 40/94] temeljiti izključno na preučitvi upodobitve znamke, kakršna je bila predložena, in ne na podlagi zatrjevanih nevidnih ali domnevnih značilnosti“. Nato je odbor za pritožbe ugotovil, da grafične predstavitve izpodbijane znamke „ne kažejo nobene posebne funkcije, čeprav je bilo upoštevano, da gre za tridimenzionalne sestavljanke“. Menil je, da ni zavezan upoštevati „dobro znano“ sposobnost krožnega gibanja vodoravnih in navpičnih slojev sestavljanke, imenovane „Rubikova kocka“, ter „nezakonito in retroaktivno“ poiskati funkcionalnost v predstavitvah. Po mnenju odbora za pritožbe kocka z mrežasto strukturo ne daje nobene informacije o njeni funkciji niti o obstoju kakršne koli funkcije ter naj bi bilo „nemogoče sklepati, da bi lahko prinesla kakršen koli napredek ali tehnični učinek na področju tridimenzionalnih sestavljank“. Navedel je še, da je oblika pravilna in geometrična ter da „z ničimer ne kaže na sestavljanko, ki jo predstavlja“.
50 Tožeča stranka najprej izpodbija to analizo tako, da v okviru prvega, drugega in sedmega dela tega tožbenega razloga poudari, da špranje ob koncu „črnih črt“ jasno kažejo na to, da je namen teh črt ločiti „posamične manjše dele kocke“, ki jih je mogoče premikati in so posamično krožno gibljivi. Navedene črte je torej „mogoče pripisati tehničnim funkcijam“ v smislu točke 84 v točki 27 zgoraj navedene sodbe Philips (EU:C:2002:377). Tožeča stranka še navaja, da je iz te sodbe razvidno, da ni upoštevno vprašanje, ali imajo bistvene značilnosti znamke dejansko tehnično funkcijo, ampak ali „bi tehnični proizvod z nekaterimi tehničnimi značilnostmi predstavljal zadevne [bistvene] značilnosti zaradi svojih tehničnih značilnosti“. V obravnavani zadevi pa naj bi bile črne črte posledica prav tehnične funkcije, namreč sposobnosti krožnega gibanja posamičnih delov zadevne kocke.
51 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da tožeča stranka zatrjuje hkrati, da imajo črne črte tehnično funkcijo in da so posledica take funkcije. Tožeča stranka je na obravnavi, na katero jo je povabilo Splošno sodišče, da pojasni svoje stališče v zvezi s tem, potrdila da je po eni strani namen črnih črt prikazati „deljivost“, pri čemer naj bi bila ta funkcija „prvi pogoj“ za gibljivost posamičnih delov zadevne kocke, in da po drugi strani obstaja „medsebojna povezanost“ med zadevno tehnično rešitvijo in črnimi črtami.
52 Po eni strani je treba zavrniti navedbo tožeče stranke, po kateri so črne črte posledica zatrjevane sposobnosti krožnega gibanja posamičnih delov zadevne kocke.
53 Namreč, najprej je ta navedba neupoštevna, saj je treba – da bi bilo mogoče uporabiti člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 – dokazati, da same bistvene značilnosti zadevne znamke dajejo tehnično funkcijo zadevnemu proizvodu in da so bile izbrane za izvajanje te funkcije, ne pa, da so posledica te funkcije. Kot UUNT pravilno zatrjuje, je iz točk 79 in 80 v točki 27 zgoraj navedene sodbe Philips (EU:C:2002:377) razvidno, da je treba v tem smislu razumeti trditev Sodišča v točki 84 iste sodbe, po kateri se znak, sestavljen izključno iz oblike blaga, ne more registrirati, če se dokaže, da bistvene funkcionalne značilnosti te oblike izhajajo le iz tehničnega učinka. To je podkrepljeno tudi z razlago, ki jo je Splošno sodišče podalo v točki 43 zgoraj v točki 27 navedene sodbe Lego kocka rdeče barve (EU:T:2008:483) glede člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 (glej točko 31 zgoraj), po kateri se razlog za zavrnitev registracije, določen v tej določbi, uporabi le, če je oblika blaga „tehnično kavzalna in zadostuje za doseg želenega tehničnega rezultata“, to razlago pa je Sodišče potrdilo v točkah od 50 do 58 zgoraj v točki 32 navedene sodbe Lego Juris/UUNT (EU:C:2010:516).
54 Nato, navedena trditev v nobenem primeru ni utemeljena. Namreč, kot je intervenientka poudarila v svojih pisanjih in na obravnavi, je povsem mogoče, da na kocki, katere ploskve ali drugi deli se lahko krožno premikajo, niso vidne črte deljivosti. Med morebitno sposobnostjo krožnega gibanja delov oziroma kako drugo možnostjo premikanja nekaterih delov zadevne kocke in odebeljenimi črnimi črtami na ploskvah navedene kocke oziroma zlasti mrežasto strukturo, kot je prikazana v grafičnih predstavitvah izpodbijane znamke, torej ne obstaja nujna zveza.
55 Nazadnje je treba spomniti, da je bila izpodbijana znamka registrirana za „tridimenzionalne sestavljanke“ na splošno, namreč brez omejitve na tiste, ki imajo sposobnost krožnega premikanja njihovih delov in ki so le ena posebna vrsta sestavljanke med številnimi drugimi. Poleg tega je treba poudariti, da intervenientka, kot je to poudarila na obravnavi v odgovoru na vprašanje Splošnega sodišča, zahtevi za registracijo znamke ni priložila opisa, v katerem bi bilo natančno opredeljeno, da ima zadevna oblika tako sposobnost.
56 Po drugi strani je treba zavrniti tudi navedbo tožeče stranke, po kateri imajo črne črte v obravnavanem primeru tehnično funkcijo, da delijo posamične dele zadevne kocke, ki jih je mogoče premikati in so posamično krožno gibljivi.
57 Ta trditev dejansko temelji na napačni predpostavki, da bo zadevna kocka nujno zaznana tako, da je njene dele mogoče tako premikati (glej točko 22 zgoraj). Tudi ob domnevi, da bi objektiven opazovalec lahko iz grafične predstavitve izpodbijane znamke sklepal, da so črne črte namenjene razdelitvi gibljivih delov, ne bo mogel natančno razumeti, ali so te črte namenjene na primer temu, da se deli krožno premikajo ali da se kocka razstavi zato, da se nato ponovno sestavi oziroma da se lahko zadevna kocka preoblikuje v drugo obliko.
58 Utemeljitev tožeče stranke, kot izhaja iz njenih pisanj, dejansko temelji predvsem na poznavanju sposobnosti krožnega gibanja vertikalnih in horizontalnih slojev Rubikove kocke. Torej je jasno, da ta sposobnost ne more biti posledica črnih črt niti splošneje mrežaste strukture na vsaki ploskvi zadevne kocke, ampak je predvsem posledica notranjega mehanizma, ki ni viden na grafični predstavitvi izpodbijane znamke ter, kot poleg tega ni sporno med strankami, ne more biti bistvena značilnost te znamke.
59 V zvezi s tem odboru za pritožbe ni mogoče očitati, da tega nevidnega elementa ni vključil v svojo analizo funkcionalnosti bistvenih značilnosti izpodbijane znamke. Namreč, čeprav odboru za pritožbe ni mogoče prepovedati, da pri tej analizi izhaja iz sklepanja, je nujno, da sklepa kar se da objektivno iz zadevne oblike, kot je predstavljena grafično, in da sklepanje ni povsem spekulativno, ampak dovolj gotovo. V obravnavani zadevi pa naj sklepanje o obstoju notranjega mehanizma za krožno gibanje na podlagi grafičnih predstavitev izpodbijane znamke ne bi bilo v skladu s temi zahtevami.
60 Kot je odbor za pritožbe pravilno navedel v točki 28 izpodbijane odločbe, črne črte in splošneje mrežasta struktura na vsaki od ploskev zadevne kocke ne izpolnjujejo nobene tehnične funkcije niti ne kažejo na njen obstoj. Mrežasta struktura, čeprav je predvsem okrasni in fantazijski element, ki je za zadevno obliko pomemben kot oznaka izvora (glej točko 110 spodaj), nedvomno vizualno deli vsako ploskev navedene kocke na devet kvadratov enake velikosti. Vendar v smislu upoštevne sodne prakse strogo gledano to ni tehnična funkcija. V zvezi s tem je treba spomniti, da ni bil namen zakonodajalca, da se zavrne registracija oblike blaga kot znamke samo iz razloga, da ima uporabne značilnosti, saj je vsaka oblika blaga do neke mere funkcionalna (glej točko 37 zgoraj).
61 Glede druge bistvene značilnosti izpodbijane znamke, v obravnavani zadevi glede tega, da gre za kocko, ni treba opredeliti, ali je to tehnična funkcija zadevnega proizvoda, saj, kot je razvidno iz zgornjih ugotovitev, to nikakor ne velja za bistveno značilnost mrežaste strukture. V zvezi s tem je treba spomniti, da se razlog za zavrnitev iz člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 uporablja samo, če so vse bistvene značilnosti znaka funkcionalne. Registracije takega znaka kot znamke ni mogoče zavrniti na podlagi te določbe, če oblika zadevnega blaga vsebuje pomembnejši nefunkcionalen element (glej v tem smislu zgoraj v točki 32 navedeno sodbo Lego Juris/UUNT, EU:C:2010:516, točka 52).
62 Iz zgoraj navedenih ugotovitev je razvidno, da prvi, drugi in sedmi del drugega tožbenega razloga niso utemeljeni.
63 Drugič, prav tako je treba kot neutemeljen zavrniti tretji del tega tožbenega razloga, ki se nanaša na neupoštevanje splošnega interesa, na katerem temelji člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94.
64 V nasprotju s trditvami tožeče stranke se namreč imetnik izpodbijane znamke ne more sklicevati na izpodbijano znamko, da bi tretjim osebam prepovedal trženje tridimenzionalnih sestavljank, katerih dele je mogoče krožno premikati. Namreč, kot izhaja iz zgornjih ugotovitev, registracija te znamke ne povzroči varovanja sposobnosti krožnega premikanja, ki naj bi jo imela zadevna oblika, ampak varuje le obliko kocke, ki ima ploskve mrežaste strukture, ki ji daje videz „črne kletke“. Navedena znamka med drugim ne preprečuje tretjim osebam, da tržijo tridimenzionalne sestavljanke, ki nimajo oblike kocke oziroma imajo obliko kocke, a njene ploskve nimajo mrežaste strukture, ki je podobna tej, ki je vidna na izpodbijani znamki, ali kakega drugega podobnega vzorca, in sicer ne glede na to, ali je ali ni mogoče krožno premikati delov navedene sestavljanke. V zvezi s tem je treba poudariti, da je iz spisa razvidno, da je med vložitvijo zahteve za registracijo zahtevane znamke na trgu že obstajalo veliko tridimenzionalnih sestavljank, katerih dele je mogoče krožno premikati in ki nimajo oblike kocke oziroma imajo vzorce, ki se razlikujejo od mrežaste strukture.
65 Tretjič, tožeča stranka s četrtim delom drugega tožbenega razloga graja dejstvo, da se odbor za pritožbe ni distanciral od izjave v točki 28 odločbe z dne 14. oktobra 2008, ki se glasi:
„Bistvene značilnosti zadevne oblike ne izpolnjujejo tehnične funkcije in to, da je ta oblika registrirana kot znamka, ne ustvarja monopola nad tehnično rešitvijo. Zato ne preprečuje konkurentom, da tržijo mehanično sestavljanko, katere sestavni deli so gibljivi oziroma jih je mogoče krožno premikati. Izpodbijana znamka tudi ne omejuje odločitve konkurentov, da tako tehnično funkcijo ustvarijo za svoje proizvode.“
66 Po mnenju tožeče stranke ta argumentacija temelji na ideji, da izpodbijane znamke ni mogoče razglasiti za nično, kajti „tožb zaradi kršitve znamke v nobenem primeru ni mogoče vložiti zoper proizvode tretjih oseb, ki so enaki ali podobni znamki, če imajo [ti] proizvodi […] tehnično funkcijo (kar pomeni, da je dele mogoče krožno premikati)“. Navedena argumentacija naj bi torej temeljila na členu 12(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 12(b) Uredbe št. 207/2009). V skladu s sodno prakso torej zadnje navedena določba ne vpliva odločilno na razlago člena 7 Uredbe št. 40/94.
67 Ugotoviti je treba, da argumenti tožeče stranke temeljijo na napačni razlagi zgoraj navedenega odlomka točke 28 odločbe z dne 14. oktobra 2008. V tem odlomku se namreč oddelek za izbris z ničimer ne izreče o uporabi člena 12(b) Uredbe št. 40/94, ki se nanaša na omejitev učinkov znamke Skupnosti, s tem da določa, da pravica, dodeljena z registracijo, ne omogoča njenemu imetniku, da tretji osebi v gospodarskem prometu prepove uporabo označb vrste, kakovosti, količine, namena, vrednosti, geografskega izvora, časa proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali drugih značilnosti blaga ali storitve, namreč uporabo opisnih označb. Oddelek za izbris je v navedenem odlomku dejansko presodil zgolj vpliv registracije izpodbijane znamke na splošni interes, na katerem temelji člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 (glej točko 32 zgoraj). Ker je bila ta presoja oddelka za izbris pravilna, kot izhaja iz točk 63 in 64 zgoraj, odboru za pritožbe ni mogoče očitati, da je v izpodbijani odločbi ni zavrnil.
68 Četrti del drugega tožbenega razloga je torej treba zavrniti kot neutemeljen.
69 Četrtič, ugotoviti je treba, da ni utemeljen niti peti del drugega tožbenega razloga, ki se nanaša na to, da v zadevah, v katerih sta bili izrečeni zgoraj v točki 27 navedeni sodbi Philips (EU:C:2002:377) in Lego kocka rdeče barve (EU:T:2008:483), tehnična funkcija zadevnih oblik tudi ni bila neposredno razvidna iz predstavitve zadevnih znamk.
70 Po eni strani je bila v zadevi, v kateri je bila izrečena zgoraj v točki 27 navedena sodba Philips (EU:C:2002:377), zadevna tehnična funkcija, namreč britje, jasno razvidna iz grafične predstavitve zadevne oblike, ki med drugim na zgornji površini električnega brivnika prikazuje tri okrogle glave z vrtečimi se britvicami, ki so porazdeljene v obliki enakostraničnega trikotnika.
71 Po drugi strani, prav tako v zgoraj v točki 27 navedeni zadevi Lego kocka rdeče barve (EU:T:2008:483) grafična predstavitev zadevne znamke med drugim prikazuje dve vrsti nastavkov na zgornji stranici zadevne kocke. Ker so zadevni proizvodi „konstrukcijske igrače“, je iz teh projekcij mogoče logično sklepati, da so namenjene sestavljanju igralnih kock in da imajo te kocke votlo spodnjo stran in sekundarne projekcije, čeprav ti zadnji elementi niso vidni na navedeni predstavitvi.
72 Na podlagi grafičnih predstavitev izpodbijane znamke pa ni mogoče vedeti, ali ima zadevna oblika kakršno koli tehnično funkcijo, in če bi jo imela, niti kakšna naj bi bila ta funkcija. Zlasti, kot je bilo že poudarjeno v točkah 22, 54, 57 in 58 zgoraj, iz teh predstavitev ni mogoče dovolj gotovo sklepati, da je zadevna kocka sestavljena iz gibljivih delov, in še manj, da jih je mogoče krožno premikati.
73 Petič, šestega dela drugega tožbenega razloga, ki se nanaša na to, da naj odbor za pritožbe ne bi upošteval domnevnega neobstoja alternativnih oblik, ki bi lahko izpolnjevale „enako tehnično funkcijo“, tudi ni mogoče sprejeti. Tožeča stranka tudi ni mogla utemeljeno trditi, kot je trdila v repliki, da je treba, čeprav ne obstajajo take alternativne oblike, vseeno uporabiti člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94.
74 Namreč, po eni strani ta očitek ni podprt z dejstvi. Ob domnevi, da je tehnična funkcija, na katero se sklicuje tožeča stranka, sposobnost krožnega gibanja delov, ki bi jo lahko imela tridimenzionalna sestavljanka, je treba ponovno poudariti, da je v času vložitve zahteve za registracijo zahtevane znamke na trgu že obstajalo veliko tridimenzionalnih sestavljank, ki imajo tako funkcijo, vendar so bile predstavljene v drugačni obliki kot kocka, na primer v obliki tetraedra, oktaedra, dodekaedra ali ikozaedra, oziroma njihove zunanje površine niso imele mrežaste strukture (glej točko 64 zgoraj).
75 Po drugi strani in v nobenem primeru, kot je razvidno tako iz zgoraj v točki 27 navedene sodbe Philips (EU:C:2002:377, točke od 81 do 84) kot iz zgoraj v točki 32 navedene sodbe Lego Juris/UUNT (EU:C:2010:516, točke od 53 do 58), pa ni pomembno, kar zadeva proučitev funkcionalnosti bistvenih značilnosti oblike, ali obstajajo druge oblike, ki omogočajo doseganje enakega tehničnega učinka.
76 Šestič, osmega dela tega tožbenega razloga, po katerem odbor za pritožbe neupravičeno ni upošteval tega, da so bile tridimenzionalne sestavljanke „te generične vrste“ in njihova sposobnost krožnega gibanja njihovih delov poznane pred vložitvijo zahteve za registracijo izpodbijane znamke, ni mogoče sprejeti, in sicer iz istih razlogov, kot so navedeni v točki 58 zgoraj.
77 Glede na navedeno je treba drugi tožbeni razlog prav tako zavrniti kot neutemeljen.
Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94
78 Tožeča stranka zatrjuje, da je odbor za pritožbe kršil člen 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94 s tem, da ni upošteval, da je bila vsaka posamezna značilnost izpodbijane znamke določena s „funkcijo“ proizvoda.
79 UUNT in intervenientka nasprotujeta trditvam tožeče stranke.
80 Na podlagi člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94 se „[k]ot znamka […] ne registrirajo […] znaki, sestavljeni izključno iz […] oblike, ki izhaja iz same narave blaga“.
81 Ugotoviti je treba, da je odbor za pritožbe v točki 29 izpodbijane odločbe pravilno navedel, da se ta določba ne uporabi v obravnavani zadevi.
82 Jasno je namreč, da iz narave zadevnih proizvodov, v tem primeru tridimenzionalne sestavljanke, nikakor ne izhaja, da imajo ti proizvodi obliko kocke, ki ima ploskve mrežaste strukture. Kot sta pravilno poudarila UUNT in intervenientka ter je razvidno iz spisa, so že v času vložitve zahteve za registracijo zahtevane znamke obstajale tridimenzionalne znamke, tudi take, pri katerih je mogoče krožno premikati njihove dele, in so bile številnih različnih oblik, od najbolj pogostih geometrijskih oblik (na primer kocke, piramide, krogle in stožci) do oblik stavb, znamenitosti, predmetov ali živali.
83 Zato je treba tretji tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.
Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(e)(iii) Uredbe št. 40/94
84 Tožeča stranka navaja, da če so posamezne značilnosti zadevne oblike nujne za tridimenzionalno sestavljanko, ki ima določene „optimizirane posamezne značilnosti (spremenljivost, določeno stopnjo težavnosti [in] ergonomske funkcije)“, ta oblika daje bistveno vrednost zadevnim proizvodom in njihovemu tržnemu uspehu. Odbor za pritožbe naj bi torej kršil člen 7(1)(e)(iii) Uredbe št. 40/94.
85 UUNT in intervenientka predlagata, naj se četrti tožbeni razlog zavrne kot neutemeljen.
86 Na podlagi člena (7)(1)(e)(iii) Uredbe št. 40/94 se „[k]ot znamka […] ne registrirajo […] znaki, sestavljeni izključno iz […] oblike, ki blagu da bistveno vrednost“.
87 Da bi bilo mogoče sprejeti ta razlog za zavrnitev, mora biti zadevni znak sestavljen izključno iz oblike, njegove estetske značilnosti, namreč njegov videz, pa morajo biti v zelo velikem obsegu podlaga za potrošnikovo odločitev in s tem za tržno vrednost zadevnega proizvoda. Če oblika na ta način daje bistveno vrednost zadevnemu proizvodu, je brez pomena, da lahko druge značilnosti tega proizvoda, kot na primer njegova tehnična kakovost, temu prav tako dajejo veliko vrednost (glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2011, Bang & Olufsen/UUNT (Predstavitev zvočnika), T‑508/08, ZOdl., EU:T:2011:575, točke od 73 do 79).
88 V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da, kot je pravilno poudaril UUNT, argumentacija tožeče stranke temelji na ideji, po kateri ravno nekatere funkcionalne značilnosti, ki naj bi jih imela zadevna oblika, dajejo bistveno vrednost zadevnim proizvodom. Tožeča stranka ni dokazala niti ne zatrjuje, da taka bistvena vrednost izhaja iz estetskega vidika navedene oblike.
89 Iz tega sledi, da tožeča stranka ni dokazala, da je odbor za pritožbe v točki 30 izpodbijane odločbe narobe ugotovil, da se v obravnavani zadevi ne uporabi člen 7(1)(e)(iii) Uredbe št. 40/94. Zato je treba četrti tožbeni razlog, ki izhaja iz kršitve te določbe, zavrniti kot neutemeljen.
Peti tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94
90 Peti tožbeni razlog tožeče stranke se nanaša na kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 in se deli na pet delov. Prvič, tožeča stranka očita odboru za pritožbe, da ni upošteval, da je izpodbijana znamka podobna obliki zadevnih proizvodov. Drugič, zatrjuje, da so bistvene značilnosti izpodbijane znamke zgolj tehnične, tako da je ni mogoče zaznati kot označbo izvora. Tretjič, odboru za pritožbe ponovno očita, da ni upošteval dejstva, da so sestavljanke po naravi sestavljene iz posamičnih delov. Četrtič, zatrjuje, da je odbor za pritožbe neupravičeno nanjo prenesel dokazno breme glede vprašanja, ali znamka znatno odstopa od standarda oziroma navad v zadevnem sektorju, saj naj bi bilo dokazno breme na imetniku te znamke. Petič, tožeča stranka ponovno navaja, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da kocka Soma ne spada v zadevni sektor.
91 UUNT in intervenientka prerekata trditve tožeče stranke in predlagata zavrnitev petega tožbenega razloga.
92 V skladu s členom 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 se kot znamka ne registrirajo „znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka“.
93 Razlikovalni učinek znamke v smislu te določbe pomeni, da je ta znamka primerna, da proizvode, za katere je bila zahtevana registracija, označuje za proizvode, ki izvirajo iz nekega podjetja, in jih tako razlikuje od proizvodov drugih podjetij (sodbi z dne 29. aprila 2004, Henkel/UUNT, C‑456/01 P in C‑457/01 P, ZOdl., EU:C:2004:258, točka 34, in z dne 7. oktobra 2004, Mag Instrument/UUNT, C‑136/02 P, ZOdl., EU:C:2004:592, točka 29).
94 Ta razlikovalni učinek je treba presojati po eni strani glede na proizvode ali storitve, za katere je bila zahtevana registracija, in po drugi strani glede na zaznavanje upoštevne javnosti (zgoraj v točki 93 navedena sodba Henkel/UUNT, EU:C:2004:258, točka 35, in sodba z dne 22. junija 2006, Storck/UUNT, C‑25/05 P, ZOdl., EU:C:2006:422, točka 25).
95 V obravnavani zadevi je treba poudariti, tako kot je poudaril oddelek za izbris (glej točki 34 in 35 odločbe z dne 14. oktobra 2008), da so proizvodi, označeni z izpodbijano znamko, namreč tridimenzionalne sestavljanke, proizvodi široke potrošnje, namenjeni končnim potrošnikom, in da je upoštevna javnost povprečen potrošnik iz Unije, ki je običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Teh ugotovitev tožeča stranka ni izpodbijala.
96 V skladu z ustaljeno sodno prakso so merila za presojo razlikovalnega učinka tridimenzionalnih znamk, ki imajo videz proizvoda samega, enaka kot tista, ki se uporabljajo za druge kategorije znamk (glej sodbo z dne 20. oktobra 2011, Freixenet/UUNT, C‑344/10 P in C‑345/10 P, ZOdl., EU:C:2011:680, točka 45 in navedena sodna praksa).
97 Vendar v okviru uporabe teh meril ni nujno, da upoštevna javnost tridimenzionalno znamko, ki ima videz proizvoda, zaznava vedno enako kot besedno ali figurativno znamko, ki jo sestavlja znak, neodvisen od videza proizvoda, ki ga znamka označuje. Povprečni porabniki dejansko niso vajeni sklepati o izvoru proizvoda iz oblike proizvodov ali njihove embalaže, če ni kakršnega koli figurativnega ali besednega elementa, zato bi lahko bilo težje dokazati razlikovalni učinek take tridimenzionalne znamke kot besedne ali figurativne (glej zgoraj v točki 96 navedeno sodbo Freixenet/UUNT, EU:C:2011:680, točka 46 in navedena sodna praksa).
98 Poleg tega v skladu s sodno prakso velja, da bolj ko se oblika, ki sestavlja znamko, za katero je zahtevana registracija, približuje najverjetnejši obliki, ki jo ima zadevni proizvod, bolj je verjetno, da navedena oblika nima razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94. V teh okoliščinah ima le znamka, ki se bistveno razlikuje od standarda ali navad sektorja in zaradi tega izpolnjuje bistveno nalogo označbe izvora, tudi razlikovalni učinek v smislu navedene določbe (zgoraj v točki 93 navedeni sodbi Henkel/UUNT, EU:C:2004:258, točka 39, in Mag Instrument/UUNT, EU:C:2004:592, točka 31).
99 Nazadnje, da bi se presodilo, ali upoštevna javnost lahko dojame določeno obliko, ki je sestavljena iz več sestavnih delov, kot označbo izvora, je treba upoštevati celoten vtis te povezave, kar pa ni nezdružljivo z zaporednim preizkusom različnih oblikovnih elementov te znamke (glej sodbo z dne 16. septembra 2009, Alber/UUNT (Ročaj), T‑391/07, EU:T:2009:336, točka 49 in navedena sodna praksa).
100 Na podlagi teh ugotovitev je treba preizkusiti trditve tožeče stranke.
101 Odbor za pritožbe je v točkah 20 in 21 izpodbijane odločbe ugotovil, da izpodbijana znamka bistveno odstopa od navad v sektorju. Po eni strani je poudaril, da tožeča stranka ni predložila nobenega prepričljivega dokaza, da „kocka z mrežasto strukturo [pomeni] ,standardʻ na specifičnem področju tridimenzionalnih sestavljank“. Po drugi strani pa je ugotovil, da ima izpodbijana znamka dovolj značilnosti, da se šteje, da ima svojstven razlikovalni učinek za zadevne proizvode. V zvezi s tem je navedel, da „za 3 x 3 x 3 kocko ni očitno – vsaj ne brez predhodnega poznavanja njenega namena – da prikazuje tridimenzionalno sestavljanko“, da „je bolj podobna gradbenemu kvadru kot pa igralu“, da nima ne števil ne črk niti nobene očitne značilnosti, ki bi kazala, da je njene dele mogoče obračati ali premikati,“ ter da ne kaže nič, iz česar bi bilo mogoče sklepati, da gre za kakršno koli igro“. Poleg tega je navedel, da „izpodbijana znamka z obliko ,črne kletkeʻ predstavlja značilnosti, ki bi lahko pritegnile pozornost povprečnih potrošnikov, in bi navedena oblika lahko povzročila dovzetnost slednjih za obliko proizvodov intervenientke“ in da ta oblika torej ni „ena od običajnih oblik proizvodov v zadevnem sektorju niti zgolj različica teh oblik, ampak oblika, ki ima poseben videz, ki – ob upoštevanju tudi estetskega učinka – pritegne pozornost zadevne javnosti in ta lahko loči proizvode, zajete z izpodbijano znamko, od proizvodov, ki imajo drug tržni izvor“. Nazadnje je sklenil, da čeprav izpodbijana znamka nima velikega razlikovalnega učinka, zanjo ni mogoče šteti, da nima nikakršnega razlikovalnega učinka za zadevne proizvode.
102 Najprej je treba zavrniti četrti del tega tožbenega razloga, ki se nanaša na zatrjevani prenos dokaznega bremena.
103 Prvič, kot pravilno poudarjata UUNT in intervenientka, se za registrirane znamke Skupnosti namreč domneva, da so veljavne in da se to veljavnost lahko izpodbija le v okviru postopka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti. Dokaze v podporo zahtevi za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti mora torej predložiti ravno vlagatelj te zahteve (glej v tem smislu zgoraj v točki 25 navedeno sodbo CASTEL, EU:T:2013:424, točki 27 in 28; glej tudi pravilo 37(b)(iv) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe št. 40/94 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 189)). Zato bi v obravnavani zadevi v skladu z upoštevno sodno prakso dokaze o neobstoju razlikovalnega učinka izpodbijane znamke morala predložiti tožeča stranka in med drugim dokazati, da se izpodbijana znamka približuje „najverjetnejši obliki, ki jo bo imel zadevni proizvod“. Tožeča stranka torej ni imela možnosti izvesti takega dokazovanja, kot bo pojasnjeno v točki 105 spodaj.
104 Drugič, ugotoviti je treba, da argumentacije, ki jo tožeča stranka navaja v podporo temu tožbenemu razlogu, ni mogoče sprejeti v delu, v katerem napačno zatrjuje, da iz sodne prakse, navedene v točki 98 zgoraj, izhaja, da če je tridimenzionalna znamka podobna zadevnemu proizvodu, to „dejansko pomeni“, da je potrošniki ne bodo zaznali kot označbo izvora, razen če znatno odstopa od standarda oziroma navad v sektorju, kar pa naj bi vedno dokazoval imetnik znamke. V skladu s to sodno prakso namreč velja, da če tridimenzionalna znamka znatno odstopa od standarda ali navad v sektorju, ne more biti podobna zadevnemu proizvodu.
105 Drugič, treba je ugotoviti, da tožeča stranka, kot je pravilno poudarjeno v točki 20 izpodbijane odločbe, ni pravno zadostno dokazala, da zadevna oblika pomeni standard v sektorju tridimenzionalnih sestavljank. S svojimi argumenti poleg tega niti ne poskuša tega dokazati, ampak zgolj navede, da je kocka, ki ima mrežasto strukturo, ena od mogočih oblik, ki jo lahko ima taka sestavljanka.
106 Kot je še navedeno v isti točki izpodbijane odločbe, se je tožeča stranka v upravnem postopku sklicevala na obstoj kocke Soma, ki je sestavljanka oziroma „razstavljanka“ iz sedmih sestavnih delov, pri čemer je vsak od delov sestavljen iz štirih manjših kock, in ko se ti deli sestavijo, nastane kocka s tremi stranskimi enotami. Vendar, kot je odbor za pritožbe pravilno poudaril v navedeni točki, zgolj dejstvo, da na trgu torej obstaja sestavljanka, ki je podobna sestavljanki intervenientke, ne zadošča za dokaz, da je oblika izpodbijane znamke standard v sektorju tridimenzionalnih sestavljank. Te ugotovitve poleg tega potrjujejo, da odbor za pritožbe nikakor ni izključil, da kocka Soma spada v navedeni sektor.
107 Povprečen potrošnik, kot je bilo pravilno ugotovljeno v točki 21 izpodbijane odločbe, ne bo zadevne oblike samodejno zaznal – namreč brez predhodnega poznavanja njenega namena – tako, da predstavlja tridimenzionalno sestavljanko. V zvezi s tem je odbor za pritožbe pravilno poudaril, da na zunanji površini zadevne kocke ni nobene črke, števila niti „očitne značilnosti, ki bi kazala, da je njene dele mogoče obračati ali premikati“. V zvezi s to zadnjo ugotovitvijo iz zgoraj navedenega preizkusa drugega tožbenega razloga izhaja, da je treba zavrniti trditev tožeče stranke, po kateri so bistvene značilnosti izpodbijane znamke zgolj tehnične.
108 Poleg tega v nasprotju s trditvami tožeče stranke v repliki oblika kocke – še zlasti če ima ploskve mrežaste strukture – ni „običajna“ za tridimenzionalne sestavljanke. Kot je bilo poudarjeno že v točki 82 zgoraj, so te sestavljanke lahko številnih različnih oblik.
109 Dejansko bi potrošniki, kot je UUNT povsem pravilno ugotovil v svojih pisanjih, tudi če bi zadevno obliko zaznali tako, da predstavlja tridimenzionalno sestavljanko, to obliko še vedno povezovali izključno s specifičnim proizvodom, ki ga trži intervenientka, namreč Rubikovo kocko, in ne z generično podkategorijo tridimenzionalnih sestavljank.
110 Poleg tega je treba potrditi presojo odbora za pritožbe v točki 21 izpodbijane odločbe, po kateri izpodbijana znamka predstavlja dovolj značilnosti, da je zanjo mogoče šteti, da ima svojstven razlikovalni učinek. Poleg dejstva, da zunanji videz zadevne oblike ne more šteti zgolj za različico običajne tridimenzionalne sestavljanke, ki pride na misel sama po sebi, je treba poudariti, da mrežasta struktura na vsaki od ploskev zadevne kocke izpodbijani znamki daje, če jo gledamo kot celoto, videz „črne kletke“ (glej točko 44 zgoraj). Te značilnosti so dovolj posebne in samosvoje, da tej znamki dajejo izvirni videz, ki se zlahka vtisne v spomin povprečnega potrošnika in mu omogoča, da proizvode, ki jih zajema navedena znamka, razlikuje od proizvodov, ki imajo drug tržni izvor.
111 Presoje iz točke 110 zgoraj ni mogoče izpodbijati z argumentom tožeče stranke, po katerem bo upoštevna javnost pri sestavljanki, ki je po svoji naravi sestavljena iz posamičnih delov, zaznala črne črte tako, da delijo kocko na dele, ki so „tako ali drugače gibljivi“ (glej točko 22 zgoraj).
112 Iz navedenega je razvidno, da je treba prvi, drugi, tretji in peti del petega tožbenega razloga prav tako zavrniti kot neutemeljene.
113 Zato je treba v celoti zavrniti peti tožbeni razlog in ugotoviti, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da izpodbijana znamka ni povsem brez razlikovalnega učinka za zadevne proizvode.
Šesti tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94
114 Šesti tožbeni razlog tožeče stranke se nanaša na kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 in se deli na štiri dele. Prvič, tožeča stranka trdi, da je izpodbijana znamka zgolj opisna za tridimenzionalne sestavljanke, ki imajo obliko „3 x 3 x 3“ kocke. Drugič, tožeča stranka navaja, da za presojo, ali se za znamko uporabi razlog za zavrnitev registracije, naveden v tej določbi, ni pomembno, ali so značilnosti proizvodov ali storitev, ki jih je mogoče opisati, bistvene ali zgolj postranske. Tretjič, odboru za pritožbe očita, da ni upošteval, da bodo izvajalci dejavnosti v sektorju neposredno zaznali, da so črne črte posledica sposobnosti krožnega gibanja delov zadevne kocke. Četrtič, trdi, da odbor za pritožbe ni upošteval prihodnjega javnega interesa glede tega, da bi tretje osebe lahko tržile lastne kocke v obliki „3 x 3 x 3“ in jih vključile v svojo poslovno dokumentacijo.
115 UUNT in intervenientka menita, da je treba šesti tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.
116 V skladu s členom 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 se kot znamka ne registrirajo „znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali druge lastnosti blaga ali storitve.“.
117 V skladu z ustaljeno sodno prakso člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 preprečuje, da bi bili znaki ali označbe, ki jih navaja, pridržani le enemu podjetju zaradi njihove registracije kot znamke. Cilj te določbe je splošni interes, ki zahteva, da smejo take znake ali označbe vsi svobodno uporabljati (glej sodbi z dne 20. novembra 2007, Tegometall International/UUNT – Wuppermann (TEK), T‑458/05, ZOdl., EU:T:2007:349, točka 77 in navedena sodna praksa, in z dne 9. julija 2008 v zadevi Reber/UUNT – Chocoladefabriken Lindt & Sprüngli (Mozart), T‑304/06, ZOdl., EU:T:2008:268, točka 86).
118 Znaki in označbe iz člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2001 so torej le tisti, ki pri običajni uporabi z vidika upoštevne javnosti lahko označujejo proizvode ali storitve, za katere se zahteva registracija, bodisi neposredno bodisi z omembo ene od njihovih bistvenih lastnosti (sodbi z dne 20. septembra 2001, Procter & Gamble/UUNT, C‑383/99 P, ZOdl., EU:C:2001:461, točka 39, in z dne 22. junija 2005, Metso Paper Automation/UUNT (PAPERLAB), T‑19/04, ZOdl., EU:T:2005:247, točka 24).
119 Iz tega izhaja, da mora imeti znak za to, da se zanj uporablja prepoved iz navedene določbe, dovolj neposredno in konkretno zvezo z zadevnimi proizvodi ali storitvami, in sicer tako, da zadevni javnosti omogoča, da nemudoma in brez pomisleka prepozna opis zadevnih proizvodov in storitev ali eno od njihovih lastnosti (zgoraj v točki 118 navedena sodba PAPERLAB, EU:T:2005:247, točka 25).
120 Opozoriti je treba tudi na to, da se lahko presoja opisnega značaja znaka opravi samo glede tega, kako to razume zadevna javnost, in glede zadevnih proizvodov ali storitev (sodba z dne 2. aprila 2008, Eurocopter/UUNT (STEADYCONTROL), T‑181/07, EU:T:2008:86, točka 38). Opisnost znamke se namreč presoja glede na proizvode in storitve, za katere je bila znamka registrirana, upoštevati pa je treba tudi, kako kategorijo zadevnih proizvodov ali storitev domnevno zaznava povprečen potrošnik, ki je običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren.
121 Na podlagi teh ugotovitev je treba preizkusiti trditve tožeče stranke.
122 Tožeča stranka v bistvu trdi, da je izpodbijana znamka, če „prikazuje kocko s sestavnimi deli, ki so med seboj grafično ločeni s črnimi črtami“, „zgolj oris tridimenzionalne sestavljanke, ki ima obliko ,3 x 3 x 3ʻ kocke“.
123 Teh trditev, na katerih temeljijo prvi, drugi in tretji del tega tožbenega razloga, ni mogoče sprejeti. Iz istih razlogov, kot so navedeni v točkah od 105 do 111 zgoraj, je namreč treba ugotoviti, da z vidika upoštevne javnosti med izpodbijano znamko in tridimenzionalno sestavljanko ni dovolj neposredne in konkretne zveze. Navedena javnost značilnosti izpodbijane znamke (glej točko 122 zgoraj), na katere se sklicuje tožeča stranka, ne bo – namreč brez predhodnega poznavanja Rubikove kocke, brez dvoumnosti in brez minimalnega truda za premislek in proučitev – samodejno zaznala tako, da opisuje take proizvode.
124 Tožeča stranka med drugim ne more trditi, kot je to storila v okviru tretjega dela tega tožbenega razloga, da bodo izvajalci dejavnosti v sektorju iz tehničnih predstavitev izpodbijane znamke takoj sklepali, da so črne črte posledica sposobnosti krožnega gibanja delov zadevne kocke. Po eni strani upoštevna javnost v obravnavani zadevi niso izvajalci zadevne dejavnosti, ampak povprečni potrošniki (glej točko 95 zgoraj). Po drugi strani pa, kot je bilo že poudarjeno v točki 54 zgoraj, ni potrebne zveze med tako morebitno sposobnostjo krožnega gibanja delov oziroma katero koli drugo možnostjo premikanja sestavnih delov zadevne kocke in odebeljenimi črnimi črtami na ploskvah navedene kocke. Poleg tega je treba spomniti, da je bila izpodbijana znamka registrirana za „tridimenzionalne sestavljanke“ na splošno, namreč brez omejitve na sestavljanke, katerih dele je mogoče krožno premikati (glej točko 55 zgoraj).
125 Zato je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe v točki 23 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, da izpodbijana znamka nima razlikovalnega učinka.
126 Te ugotovitve ni mogoče omajati s trditvijo, ki jo tožeča stranka navaja v podporo četrtemu delu šestega tožbenega razloga, po kateri UUNT ni upošteval „prihodnjega javnega interesa“ glede tega, da bi tretje osebe lahko tržile lastne „3 x 3 x 3“ kocke in jih vključile v svojo poslovno dokumentacijo. Namreč, kot je razvidno iz ugotovitev, navedenih v točki 64 zgoraj, se imetnik izpodbijane znamke ne more sklicevati na izpodbijano znamko, da bi tretjim osebam prepovedal trženje tridimenzionalnih sestavljank, ki imajo obliko take kocke, vendar na njenih ploskvah ni mrežaste strukture ali kakega drugega podobnega vzorca, ki bi kocki dajal videz „črne kletke“.
127 Glede na navedeno je treba šesti tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.
Sedmi tožbeni razlog: kršitev člena 7(3) Uredbe št. 40/94
128 Tožeča stranka v okviru sedmega tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev člena 7(3) Uredbe št. 40/94, odboru za pritožbe očita, da se ni izrekel o vprašanju, ali je izpodbijana znamka z uporabo pridobila razlikovalni učinek. S sklicevanjem na stališča, ki jih je predložila v upravnem postopku, „preventivno“ trdi, da je treba na vprašanje odgovoriti nikalno.
129 UUNT navaja, da je treba sedmi tožbeni razlog zavrniti kot nedopusten in v vsakem primeru kot neutemeljen.
130 Na podlagi člena 7(3) Uredbe št. 40/94 absolutni razlogi za zavrnitev, navedeni v členu 7(1), od (b) do (d), iste uredbe, ne nasprotujejo registraciji znamke, če je ta za proizvode, za katere se zahteva registracija, pridobila razlikovalni učinek z uporabo.
131 V obravnavani zadevi odbor za pritožbe, ki je v točki 22 izpodbijane odločbe ugotovil, da izpodbijana znamka ima lasten razlikovalni učinek za zadevne proizvode, ni dolžen proučiti, ali ima ta znamka razlikovalni učinek zaradi uporabe.
132 Zato je treba sedmi tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.
Osmi tožbeni razlog: kršitev člena 75, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009
133 Tožeča stranka v okviru osmega tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev člena 75, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009, trdi, da v izpodbijani odločbi niso navedeni razlogi, na podlagi katerih je odbor za pritožbe menil, da izpodbijana znamka ni bila registrirana s kršitvijo člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94.
134 UUNT predlaga, naj se osmi tožbeni razlog zavrne.
135 Na podlagi člena 75, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009 je treba odločbe UUNT obrazložiti. Ta obveznost ima enak obseg kot tista, določena v členu 253 ES (glej sodbo z dne 25. marca 2009, Anheuser-Busch/UUNT – Budějovický Budvar (BUDWEISER), T‑191/07, ZOdl., EU:T:2009:83, točka 125 in navedena sodna praksa).
136 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da ima obveznost obrazložitve posameznih odločb dvojni namen, po eni strani to, da se lahko zainteresirana stranka seznani z razlogi sprejetega ukrepa, da bi lahko branila svoje pravice, in po drugi strani to, da lahko Sodišče opravi svoj nadzor glede zakonitosti odločbe (glej zgoraj v točki 135 navedeno sodbo BUDWEISER, EU:T:2009:83, točka 126 in navedena sodna praksa).
137 Poleg tega od odborov za pritožbe ni mogoče zahtevati, naj podajo podrobno obrazložitev, ki bi izčrpno in dosledno sledila vsem trditvam strank v postopku pred njimi. Obrazložitev je torej lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, iz katerih so bili zadevni ukrepi sprejeti, Sodišču pa, da ima na voljo dovolj elementov za sodni nadzor (glej zgoraj v točki 135 navedeno sodbo BUDWEISER, EU:T:2009:83, točka 128 in navedena sodna praksa).
138 Odbor za pritožbe je v obravnavani zadevi v točki 23 izpodbijane odločbe glede člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 navedel, da izpodbijana znamka ni v nasprotju s to določbo, pri čemer se sklicuje izrecno na obrazložitev, ki jo je navedla v okviru preučitve uporabe člena 7(1)(b) iste uredbe, in navaja, da „[ta znamka], razen če jo je potrošnik pred tem poznal, ni podobna tridimenzionalni sestavljanki, niti ne spominja nanjo“.
139 Zato ni mogoče trditi, da izpodbijana odločba ne vsebuje obrazložitve glede vprašanja skladnosti izpodbijane znamke s členom 7(1)(c) Uredbe št. 40/94.
140 Poleg tega ni mogoče trditi, da je ta obrazložitev nezadostna. Namreč, kot je razvidno iz proučitve petega in šestega tožbenega razloga zgoraj, je v obravnavani zadevi mogoče iz iste obrazložitve sklepati, da izpodbijana znamka ima svojstven razlikovalni učinek in da ni opisna za zadevne proizvode.
141 Iz tega sledi, da je treba osmi tožbeni razlog zavrniti.
142 Iz vsega navedenega je razvidno, da je treba tožbo v celoti zavrniti kot neutemeljeno.
Stroški
143 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki na predlog naloži plačilo stroškov.
144 Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi UUNT in intervenientke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družbi Simba Toys GmbH & Co. KG se naloži plačilo stroškov.
Frimodt Nielsen | Dehousse | Collins |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 25. decembra 2014.
Podpisi
Kazalo
Dejansko stanje
Predlogi strank
Pravo
Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 76(1), prvi stavek, Uredbe št. 207/2009
Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94
Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94
Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(e)(iii) Uredbe št. 40/94
Peti tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94
Šesti tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94
Sedmi tožbeni razlog: kršitev člena 7(3) Uredbe št. 40/94
Osmi tožbeni razlog: kršitev člena 75, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009
Stroški