Tožba, vložena 21. januarja 2011 - Italija proti Komisiji

(Zadeva T-45/11)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnik: P. Gentili, avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

Sklep Komisije C(2010) 7893 konč. z dne 10. novembra 2010, o katerem je bila Italijanska republika uradno obveščena z dopisom SG-Greffe (2010) D/18018 z dne 11. novembra 2010 in s katerim je bila zavrnjena napotitev zadeve COMP/M.5960 - Crédit Agricole/Cassa di Risparmio della Spezia/Agenzie Intesa Sanpaolo, razglasi za ničen;

Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper sklep Komisije, s katerim je bil zavrnjen predlog italijanskega organa, pristojnega za konkurenco, za napotitev v smislu člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, str. 1) glede koncentracije, priglašene Komisiji, s katero bi družba Crédit Agricole S.A. prek odvisne družbe Cassa di Risparmio di Parma e Piacenza S.p.A. pridobila izključen nadzor nad družbo Cassa di Risparmio della Spezia S.p.A., ki je trenutno pod nadzorom družbe Intesa Sanpaolo.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov:

1.    Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 9 Uredbe (ES) št. 139/2004, ker je Komisija štela, da je predlog za napotitev prepozen in neobrazložen.

2.    Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 9(2)(a) in (b) ter (3), prvi pododstavek, točka (b), in drugi pododstavek, Uredbe (ES) št. 139/2004 ter na pomanjkljivost obrazložitve.

Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je Komisija napačno pripisala pomen dejstvu, da naj se tržni deleži po koncentraciji ne bi spremenili. Družba Crédit Agricole naj bi namreč te tržne deleže dosegla s koncentracijo in ne z notranjo širitvijo, kot družba Intesa Sanpaolo pred koncentracijo. Torej je to imelo posledice za trg storitev bančnega poslovanja s prebivalstvom v pokrajini.

3.    Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 9(2)(a) in (b) ter (3), prvi pododstavek, točka (b), in drugi pododstavek, Uredbe (ES) št. 139/2004 ter na pomanjkljivost obrazložitve.

Tožeča stranka meni, da v nasprotju s tem, kar trdi Komisija, pokrajinski trg storitev bančnega poslovanja s prebivalstvom obstaja: uporabniki takih storitev se namreč neradi premikajo, drugi ponudniki pa težko vstopijo na pokrajinski trg, ki je že zasičen. Torej je obstajal zaprti trg, ki ni sestavni del skupnega trga.

4.    Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 9(2)(a) in (b) ter (3), prvi pododstavek, točka (b), in drugi pododstavek, Uredbe (ES) št. 139/2004 ter na pomanjkljivost obrazložitve.

Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da Komisija ni upoštevala postopka za ugotavljanje kršitve, ki ga je organ, pristojen za konkurenco, začel proti družbama Crédit Agricole in Intesa Sanpaolo, ki bi ju bilo zato treba z vidika vpliva na trg šteti za povezani stranki in ne za konkurentki.

5.    Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev členov 1 in 9(2) in (3) Uredbe (ES) št. 139/2004 ter kršitev načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

Tožeča stranka meni, da koncentracija nima pomena za Skupnost in da je bil nacionalni organ, pristojen za konkurenco, v boljšem položaju za odločanje o njej. Komisija bi morala nanj napotiti vsaj del koncentracije, ki se je nanašal na pokrajinske trge, navedene v odločbi.

____________