Združeni zadevi T-267/08 in T-279/08

Région Nord-Pas-de-Calais in Communauté d’agglomération du Douaisis

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Izdelava železniških vagonov – Vračljiva predplačila – Odločba, s katero je bila pomoč razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom in je bilo naloženo njeno povračilo – Sprememba predlogov – Pravica do obrambe – Obveznost obrazložitve – Državna sredstva – Odgovornost države – Merilo zasebnega vlagatelja – Podjetje v težavah“

Povzetek sodbe

1.      Postopek – Odločba, s katero se med postopkom zamenja izpodbijana odločba – Nov element – Razširitev prvotnih tožbenih predlogov in razlogov

2.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba Komisije o državnih pomočeh

(člen 296 PDEU; Obvestilo Komisije 97/C 273/03)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Upravni postopek – Obveznost Komisije, da zainteresiranim osebam, torej regionalnim enotam, ki dodelijo državno pomoč, omogoči, da predstavijo svoja stališča – Meje

(člen 108(2) PDEU)

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Odločitev o začetku formalnega postopka preiskave na podlagi člena 108(2) PDEU – Obveznost obrazložitve – Obseg

(člen 108(2) PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 6)

5.      Akti institucij – Umik – Nezakoniti akti – Neustrezno obrazložena odločba, s katero je bila državna pomoč razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom – Sprejetje nove odločbe – Obveznost ponovnega začetka formalnega postopka preiskave – Neobstoj

6.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Pomoči, ki izvirajo iz državnih sredstev – Financjranje iz sredstev, ki so pod javnim nadzorom – Vključitev

(člen 107(1) PDEU)

7.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Dodelitev ugodnosti prejemnikom pomoči – Denarno posojilo, ki bo vrnjeno z obrestmi – Presoja glede na dogovorjeno obrestno mero

(člen 107(1) PDEU)

8.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za skladne s skupnim trgom – Diskrecijska pravica Komisije – Možnost sprejetja smernic

(člen 107(3) PDEU; Obvestilo Komisije 2004/C 244/02)

9.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za skladne s skupnim trgom – Pomoči za prestrukturiranje podjetju v težavah – Opredelitev podjetij v težavah

(člen 107(3) PDEU; Obvestilo Komisije 2004/C 244/02, točka 11)

10.    Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Priznanje statusa podjetja v težavah za namen dodelitve ugodnosti izjeme od prepovedi pomoči

11.    Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja

(člen 107(1) PDEU)

12.    Akti institucij – Umik – Nezakoniti akti – Odločbe Komisije na področju državnih pomoči – Sprejetje nove odločbe z dodanimi novimi elementi kot odgovor na očitke zainteresiranih oseb – Kršitev pravice do obrambe – Neobstoj

1.      Če se sklep med postopkom nadomesti s sklepom z enako vsebino, ga je treba šteti za novo dejstvo, na podlagi katerega lahko tožeča stranka prilagodi svoje predloge in tožbene razloge. Dejansko bi bilo v nasprotju s pravičnim sojenjem in zahtevo po ekonomičnosti postopka, če bi tožeča stranka morala vložiti novo tožbo. Poleg tega bi bilo krivično, če bi zadevna institucija, da bi nasprotovala ugovorom zoper sklep iz tožbe, predložene sodišču Unije, lahko spremenila izpodbijani sklep ali ga nadomestila z drugim in se med postopkom sklicevala na to spremembo ali nadomestitev, da bi drugi stranki onemogočila razširitev prvotnih tožbenih predlogov in razlogov, ki so obstajali pred zadnjim sklepom, ali vložitev dodatnih tožbenih predlogov in razlogov zoper tega.

(Glej točko 23.)

2.      Odločba, s katero se državna pomoč podjetju v težavah razglasi za neskladno s skupnim trgom, izpolnjuje pogoje iz člena 296 PDEU – v zvezi z metodo izračuna, ki jo je uporabila Komisija – če v njej ni navedeno samo sklicevanje na sporočilo Komisije o referenčnih obrestnih merah, ampak vsebuje podroben opis izbrane metode poglobljeno analizo finančnega položaja podjetja in neobstoja poroštev, glede obrazložitve povečanja referenčne obrestne mere, ki se uporabi, pa se sklicuje na analizo prakse na finančnih trgih, in sicer na podlagi praktičnih raziskav premij za tveganje, ki jih je bilo mogoče opaziti na trgu za različne kategorije tveganja glede na podjetja ali transakcije.

(Glej točke 50, 52 in 53.)

3.      V okviru upravnega postopka s področja državnih pomoči, začetega na podlagi člena 108(2) PDEU, iz sodne prakse izhaja, da imajo v bistvu zainteresirane osebe, med katerimi so regionalne enote, porabnice zadevnih pomoči, vlogo vira informacij za Komisijo. Iz tega izhaja, da imajo zainteresirane osebe – daleč od tega, da bi lahko uveljavljale pravico do obrambe, ki jo imajo osebe, zoper katere se vodi postopek – pravico le do tega, da so vključene v upravni postopek, če je to primerno glede na okoliščine zadeve.

Zadevne stranke se torej ne morejo sklicevati na kršitev načela dobrega upravljanja, ker jih Komisija ni osebno prosila za pripombe v zvezi s postopkom preiskave pomoči. Prav tako ni dolžnost Komisije, da zadevnim strankam pošlje pripombe ali informacije, ki jih je prejela od vlade zadevne države članice.

(Glej točke 71, 74, 75 in 88.)

4.      V skladu s členom 6 Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES lahko odločba o začetku formalnega postopka preiskave, kadar se Komisija odloči za začetek takega postopka, vsebuje povzetek bistvenih dejanskih in pravnih vprašanj, vključuje predhodno presojo Komisije o naravi pomoči predlaganega ukrepa in izpostavi dvome o njegovi združljivosti s skupnim trgom.

Odločba o začetku postopka mora torej zainteresiranim strankam omogočiti učinkovito sodelovanje pri formalnem postopku preiskave, v katerem bodo imele možnost uveljavljati svoje trditve. Za to je dovolj, da so stranke seznanjene z obrazložitvijo, na podlagi katere je Komisija začasno sklenila, da bi zadevni ukrep lahko pomenil pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom.

(Glej točki 80 in 81.)

5.      V primeru umika prvotne odločbe se lahko postopek nadomestitve takega akta ponovi prav v točki, v kateri je nastala nezakonitost, ne da bi morala Komisija ponoviti postopek do te točke.

Glede odločbe o razglasitvi državne pomoči, neskladne s skupnim trgom, in o odreditvi njenega vračila se pomanjkljiva obrazložitev, ki je povzročila umik prvotne odločbe, ne nanaša na začetek postopka, če ta ni v ničemer nezakonit. Če je bil formalni postopek preiskave, do katerega je prišlo pred sprejetjem umaknjene odločbe, opravljen pravilno, ga ni treba ponovno opraviti pred sprejetjem nove odločbe.

Te ugotovitve ni mogoče ovreči z vključitvijo dopolnilnih elementov v novo odločbo, če je namen take vključitve natančneje odgovoriti na očitke, ki jih je povzročila prvotna odločba.

(Glej točke od 83 do 85.)

6.      Na področju uporabe člena 107(1) PDEDU morebitno financiranje spornih ukrepov iz sredstev regije, ki naj ne bi bila davčne ali davkom podobne narave, ne pomeni, da teh ukrepov ni mogoče opredeliti kot državno pomoč. Odločilno merilo na področju državnih sredstev je namreč nadzor javnih organov, člen 107(1) PDEU pa obsega vse instrumente denarne pomoči, ne glede na to, ali ti izhajajo iz obveznih prispevkov, ki jih lahko javni sektor uporabi za podporo podjetjem.

(Glej točko 111.)

7.      V primeru denarnega posojila, ki bo vrnjeno z obrestmi, se z obrestmi, ki se podjetju morda naložijo v zameno za posojilo, ne odpravi nujno popolnoma ugodnost, ki jo dobi to podjetje. Za proračun skupnosti, ki je dodelila pomoč, to dejansko pomeni strošek, če bi ta lahko dosegla večjo stopnjo donosnosti, če bi ta znesek posodila v običajnih razmerah na trgu ali če bi ga naložila oziroma vložila kako drugače. V takem primeru je pomoč razlika med obrestmi, ki bi se zaračunale, če bi se uporabila obrestna mera, ki se uporablja v običajnih razmerah na trgu, in obrestmi, ki so bile dejansko plačane.

(Glej točko 112.)

8.      Komisija ima na podlagi člena 107(3) PDEU široko diskrecijsko pravico. Zato lahko za izvrševanje te diskrecijske pravice sprejme usmeritvena pravila z akti, kot so Skupnostne smernice za državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, če ta pravila ne odstopajo od določb Pogodbe. Ko Komisija tak akt sprejme, ga mora upoštevati. Torej je v pristojnosti sodišča, da preveri, ali je Komisija spoštovala pravila, ki jih je sprejela.

Vendar ker široka diskrecijska pravica, ki je bila zaupana Komisiji in v danem primeru pojasnjena z usmeritvenimi pravili, ki jih je sprejela, zajema kompleksno gospodarsko in socialno vrednotenje v Skupnostnem kontekstu, sodišče nad njim izvaja omejen nadzor. Nadzor obsega le spoštovanje pravil postopka in obveznost obrazložitve, pravilnost ugotovljenih dejstev, neobstoj očitne napake pri presoji in zlorabe pooblastil.

(Glej točke od 129 do 132.)

9.      Ker točka 11 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah določa, da „[p]odjetje lahko velja za podjetje v težavah […] ob prisotnosti običajnih znakov podjetja v težavah, kot so naraščajoče izgube [in] upadanje prometa,“ Komisija upravičeno meni, da se podjetje, ki izkazuje negativen lastniški kapital in čisti rezultat, šteje za podjetje v težavah.

Komisija ni dolžna upoštevati dejavnikov, nastalih po dodelitvi zadevnih ukrepov pomoči. Dejansko mora upoštevati stanje v trenutku sprejetja ukrepa, saj bi ob upoštevanju naknadnih dejavnikov dala prednost državam članicam, ki niso izpolnile obveznosti glede priglasitve osnutka pomoči, ki jih nameravajo dodeliti. Poleg tega izboljšanje položaja podjetja, ki je prejelo pomoč tistega leta, ko so bili dodeljeni sporni ukrepi, ne more vplivati na presojo njegovega položaja ob dodelitvi, zlasti ker ni mogoče izključiti, da je obstoj teh ukrepov lahko vplival na ta razvoj.

(Glej točke 135, 141, 143, 144 in 146.)

10.    Ker pravni red Unije načeloma ne določa pojmov z opiranjem na enega ali več nacionalnih pravnih redov, razen če je to izrecno določeno, in ker v upoštevnih smernicah ni nobenega sklicevanja na nacionalne pravne rede, ni treba – v okviru uporabe pravil Unije s področja državnih pomoči in za presojo zakonitosti Komisijine opredelitve podjetja v težavah – upoštevati sodne prakse države članice.

(Glej točko 150.)

11.    Za ugotovitev, ali ukrep države pomeni državno pomoč, je treba ugotoviti, ali je podjetje, ki je prejemnik, pridobilo gospodarsko korist, ki je v običajnih tržnih razmerah ne bi dobilo. V ta namen je treba uporabiti merilo, ki temelji na možnostih podjetja, ki je prejelo pomoč, da zadevne zneske dobi na kreditnem trgu pod podobnimi pogoji. Predvsem se je treba vprašati, ali bi zasebni vlagatelj zadevno transakcijo opravil pod istimi pogoji.

(Glej točki 158 in 159.)

12.    Institucije Unije imajo pravico zaradi nezakonitosti razveljaviti odločbo, s katero je bila njenemu naslovniku dodeljena ugodnost, s pridržkom varstva legitimnih pričakovanj in načela pravne varnosti ter pod pogojem umika v razumnem roku. To pravico do umika nezakonite odločbe je treba še toliko bolj priznati institucijam Unije, kadar gre za nezakonitost akta, s katerim niso dodeljene pravice. V tem primeru namreč preudarki v zvezi z varstvom legitimnih pričakovanj in pridobljenih pravic naslovnika odločbe ne nasprotujejo umiku.

V zvezi z vključitvijo novih dejstev v novo odločbo, katere namen je z vidika Komisije podrobneje kot v prvotni odločbi odgovoriti na trditve, ki jih tožeče stranke navedejo v tožbah, se to upoštevanje trditev, ki jih tožeče stranke predložijo same, ne more šteti za kršitev pravice do obrambe v sodnem postopku.

(Glej točke 189, 190 in 192.)