Tožba, vložena 8. julija 2008 - Nemčija proti Komisiji

(Zadeva T-270/08)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopnik: M. Lumma, skupaj s C. von Donatom, odvetnikom)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Odločbo Komisije C (2008) 1615 konč. z dne 29. aprila 2008 o zmanjšanju zneska Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki je bil z Odločbo Komisije C (94) 1973 z dne 5. avgusta 1994 odobren za operativni program Berlin (vzhod) Cilj št. 1 (1994-1999) v Zvezni republiki Nemčiji, naj se razglasi za nično,

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je z izpodbijano odločbo zmanjšala odobreno finančno pomoč iz ESRR za operativni program Cilj št. 1 za območje dežele Berlin v Zvezni republiki Nemčiji (1994-1999).

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe najprej uveljavlja, da je Komisija napačno ugotovila dejansko stanje. Tožeča stranka zlasti zatrjuje, da je Komisija napačno presodila nekatere rezultate preiskave in tako neupravičeno prevzela sistemske napake pri preverjanju in nadzoru.

Tožeča stranka dalje navaja, da ni bilo nobene pravne podlage za uporabo pavšalnih in ekstrapoliranih finančnih popravkov za operativni program v programskem obdobju 1994-1999, saj za to programsko obdobje naj ne bi veljala ureditev, ki bi bila primerljiva s členom 39 Uredbe (ES) št. 1260/99¹. Poleg tega niso niti določbe člena 24 Uredbe (EGS) št. 4253/88² niti notranje smernice Komisije z dne 15. oktobra 1997 za neto finančne popravke v okviru uporabe člena 24 Uredbe št. 4253/88 ali načelo dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 274 ES dovolj določna pravna podlaga. Po mnenju tožeče stranke tudi ni mogoče ugotoviti ustrezne dolgoletne in splošno uveljavljene upravne prakse.

Tožeča stranka poleg tega uveljavlja, da je z izpodbijano odločbo kršen člen 24(2) Uredbe št. 4253/88, ker niso bile podane nobene nepravilnosti v smislu tega predpisa. V zvezi s tem dalje uveljavlja, da bi morala Komisija, tudi če bi bili izpolnjeni pogoji za zmanjšanje v skladu s členom 24(2) Uredbe št. 4253/88, uporabiti diskrecijsko pravico in pretehtati, ali je bilo zmanjšanje sorazmerno.

Tožeča stranka podredno uveljavlja, da so pavšalni popravki nesorazmerni in da je Komisija ekstrapolacijo opravila na podlagi nezadostne dejanske podlage.

V nadaljevanju tožeča stranka zatrjuje, da je tožena stranka kršila svojo obveznost zadostne obrazložitve izpodbijane odločbe.

Tožeča stranka nazadnje uveljavlja, da je Komisija kršila načelo partnerstva, ker med programskim obdobjem 1994-1999, kljub večkratnim preverjanjem prek svojih nadzornikov, nikoli ni upoštevala finančnih posledic na podlagi pomanjkljivosti sistema.

____________

¹ - Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (UL L 161, str. 1).

² - Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj in z Evropsko investicijsko banko ter drugimi finančnimi instrumenti (UL L 374, str. 1).