Tožba, vložena 4. novembra 2021 – Roos in drugi/Parlament

(Zadeva T-710/21)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Robert Roos (Poortugaal, Nizozemska), Anne-Sophie Pelletier (Ixelles, Belgija), Francesca Donato (Palermo, Italija), Virginie Joron (Durningen, Francija) in IC (zastopniki: P. de Bandt, M. Gherghinaru in L. Panepinto, odvetniki)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predloga

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

sklep predsedstva Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2021 o izrednih pravilih glede zdravja in varnosti, ki veljajo za dostop do prostorov Evropskega parlamenta v njegovih treh krajih dela, razglasi za ničen;

toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov, vključno s stroški postopka za odlog izvršitve izpodbijanega sklepa.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo štiri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: izpodbijani sklep nima veljavne pravne podlage, da bi ustvaril učinke za poslance Evropskega parlamenta. Tožeče stranke nasprotujejo temu, da bi bil člen 25 Poslovnika Parlamenta veljavna pravna podlaga za sprejetje izpodbijanega sklepa in torej za sprejetje spornega ukrepa v zvezi z njimi. Poleg tega trdijo, da sklep predsedstva, kakršen je obravnavani, ne more biti podlaga za ukrepe, ki zajemajo obdelavo zelo občutljivih osebnih podatkov, saj morajo biti v skladu s členom 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah bistveni elementi take obdelave podatkov določeni z „zakonom“, kar pa sklep predsedstva Parlamenta ni.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načela svobode in neodvisnosti članov Parlamenta ter imunitet, ki so jim dodeljene s Pogodbama. Tožeče stranke menijo, da je izpodbijani sklep v nasprotju s členom 2 statuta poslancev Parlamenta (ki določa načelo, da so poslanci svobodni in neodvisni) in členom 7 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije (ki med drugim določa, da se prosto gibanje članov Parlamenta do kraja zasedanja Parlamenta ali nazaj ne sme upravno ali kako drugače omejevati). Posledica izpodbijanega sklepa je namreč, da morajo tožeče stranke vsakič, ko želijo v Parlament, predložiti veljavno digitalno COVID potrdilo EU. Če takega potrdila ne morejo ali ne želijo predložiti, jim je dostop do prostorov Parlamenta zavrnjen.

Tretji tožbeni razlog: kršitev splošnih načel glede obdelave osebnih podatkov. Ta razlog se deli na dva dela.

Prvi del: kršitev načela omejitve namenov obdelave podatkov in načela zakonitosti. Da bi se namreč osebni podatki na digitalnih COVID potrdilih EU tožečih strank lahko uporabili za dovolitev dostopa do prostorov Parlamenta, se z zakonom zahteva, da so bili zbrani v ta namen. Ker ni pravne podlage, ki bi izrecno dovoljevala obdelavo zdravstvenih podatkov o cepljenju, testih ali prebolelosti za pogojevanje dostopa do kraja opravljanja dela in parlamentarnih sej, predsedstvo Parlamenta nikakor ni pristojno, da dovoli tako obdelavo podatkov, še zlasti ne s predpisom, ki ni zakon v formalnem smislu.

Drugi del: kršitev načel lojalnosti, preglednosti in minimizacije, saj tožeče stranke ob zbiranju njihovih osebnih podatkov niso bile obveščene, da bodo ti podatki uporabljeni za odobritev oziroma zavrnitev dostopa do kraja opravljanja dela, kjer izvršujejo svoj mandat poslanca Parlamenta.

Četrti tožbeni razlog: z izpodbijanim sklepom se neupravičeno posega v pravico do zasebnosti in v osebne podatke, v pravico do telesne nedotakljivosti, v pravico do svobode in varnosti ter v pravico do enakosti in nediskriminacije. Ta razlog se deli na dva dela.

Prvi del: kršitev pravic tožečih strank do telesne nedotakljivosti, njihove pravice do svobode in varnosti, njihove pravice do enakosti in nediskriminacije ter njihovih pravic do spoštovanja zasebnosti in njihovih osebnih podatkov.

Drugi del: poseg v pravice in načela, navedena v prvem delu, z izpodbijanim sklepom ne ustreza načelu sorazmernosti iz člena 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, saj sporni ukrep ni potreben, ustrezen in sorazmeren za dosego zastavljenih ciljev.

____________