Zadeva T‑855/16

Fertisac, SL

proti

Evropski agenciji za kemikalije

„REACH – Pristojbina za registracijo snovi – Znižanje, odobreno MSP – Preverjanje izjave o velikosti podjetja s strani ECHA – Odločba, s katero je naložena upravna taksa – Priporočilo 2003/361/ES – Prekoračitev zgornjih finančnih meja – Pojem ‚povezano podjetje‘“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 7. marca 2018

1.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke –Račun, priložen odločbi Evropske agencije za kemikalije (ECHA), s katero je bilo zavrnjeno znižanje pristojbine, določene za mala in srednje velika podjetja in s katero je naložena upravna taksa – Vključitev

(člen 263 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006)

2.      Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Tožbeni predlogi glede ugotovitve statusa malega in srednje velikega podjetja tožeče stranke, ki želi biti deležna znižanja pristojbine pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) – Nedopustnost

(členi 263 PDEU, 264 PDEU in 266 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006)

3.      Približevanje zakonodaj – Registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij – Uredba REACH – Pristojbine in dajatve, plačljive Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) – Znižanje pristojbine, določene za mala in srednje velika podjetja – Ugotovitev velikosti podjetja – Merila v zvezi z dejansko pomočjo in finančnimi značilnostmi – Kumulativnost

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, člen 6(4); Uredba Komisije št. 340/2008; Priporočilo Komisije 2003/361, uvodna izjava 4 ter člena 2(1) in 4(2))

1.      Akti, zoper katere je mogoče vložiti ničnostno tožbo, so le akti z zavezujočimi pravnimi učinki, ki lahko posežejo v interese tožeče stranke, tako da bistveno spremenijo njen pravni položaj. Za ugotovitev, ali je akt lahko predmet ničnostne tožbe, je treba upoštevati vsebino akta, katerega razglasitev ničnosti se zahteva, saj oblika, v kateri je bil sprejet, glede tega načeloma ni pomembna.

To velja tudi za račune, priložene odločbi Evropske agencije za kemikalije (ECHA), ki vlagatelju vloge za registracijo snovi nalaga, naj plača preostanek pristojbine, ki se uporablja za velika podjetja, in upravno takso, katerih zneski so bili navedeni na računih. Načeloma so priloge del dokumenta, kateremu so priložene, zaradi česar je normativna moč, ki jim je priznana, enaka tisti, ki jo imajo določbe, ki so osrednji del dokumenta. Odločba in računi niso ločeni in se skupaj obravnavajo kot enotni akt, ki ima dva dela, in sicer upravni del (odločba) in računovodski del (izpodbijana računa, ki sta ji priložena), pri čemer je v tem enotnem aktu izražena dejanska ugotovitev ECHA, da dokazi, ki jih zahtevajo predpisi, niso bili predloženi in je v njem izražena njena volja, da zato nastanejo posledice, tako da se vlagatelju naložijo finančne obveznosti. Ta enotni akt ustvarja obvezne pravne učinke, ki lahko vplivajo na interese vlagatelja, tako da bistveno spreminjajo njegov pravni položaj, posledica česar je okoliščina, da vlagatelj ne more biti upravičen do znižane pristojbine, ki velja za mala in srednje velika podjetja, ter da mora plačati preostanek pristojbine, ki velja za velika podjetja, in upravno takso, ki jo določa ureditev v takih okoliščinah.

(Glej točke od 18 do 21 in od 25 do 27.)

2.      Splošno sodišče, ko odloča o zahtevku za izpodbijanje pristojbine in upravne takse Evropske komisije za kemikalije (ECHA), ki ju podjetje zahteva, ker je bila napačno ugotovljena njegova velikost, ne more odločiti, da se to podjetje opredeli kot malo ali srednje veliko podjetje, saj bi to pomenilo, da nadomesti odločitev ECHA, kar je v nasprotju s členi 263 PDEU, 264 PDEU in 266 PDEU.

(Glej točko 31.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 42, 49, 50 in 52.)