Zadeva T‑406/08
Industries chimiques du fluor (ICF)
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Svetovni trg aluminijevega fluorida – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP – Določitev cen in razdelitev trgov – Dokaz kršitve – Pravica do obrambe – Skladnost med obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah in izpodbijano odločbo – Globe – Smernice iz leta 2006 za izračun glob – Evro sredozemski sporazum“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 18. junija 2013
1. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne –Zahteve obličnosti – Lastnoročni podpis odvetnika – Bistveno pravilo, ki ga je treba strogo uporabljati – Nelastnoročno podpisan izvirnik sodbe s spremnim dopisom, ki ga je lastnoročno podpisal isti zastopnik – Neobstoj dvoma o istovetnosti avtorja tožbe – Dopustnost
(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 43(1) in (6))
2. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Način dokazovanja – Opiranje na skupek indicev – Zahtevana raven dokazne vrednosti
(člen 81 ES)
3. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Protikonkurenčni cilj – Zadostna ugotovitev – Potreba po preizkusu obstoja pogojev, ki veljajo za pojem usklajeno ravnanje, v konkretnem primeru– Neobstoj
(člen 81(1) ES)
4. Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Pojem – Osebna odgovornost podjetij sostorilcev kršitve za celotno kršitev – Pogoji – Dokazno breme – Enotni cilj – Pojem
(člen 81(1) ES)
5. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Spoštovanje pravice do obrambe
(Uredba Sveta (ES) št. 1/2003, člen 27(1))
6. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Odločba, ki se razlikuje od obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah – Spoštovanje pravice do obrambe – Zmanjšanje števila udeležencev kršitve in skrajšanje njenega trajanja – Neobstoj dodatnih očitkov, ki bi škodili interesom zadevnega podjetja – Delna in dopustna odpoved očitku – Možnost predložitve pripomb k dokazom, ki so se upoštevali v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah
(Uredba Sveta (ES) št. 1/2003, člen 27(1))
7. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Pravica do vpogleda v spis – Kršitev – Zavrnitev dostopa do dokumentov, ki bi lahko koristili obrambi podjetja
(Uredba Sveta (ES) št. 1/2003, člen 27(2))
8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža in trajanje kršitve – Neobstoj zavezujočega in izčrpnega seznama meril
(člen 81(1) PDEU; Uredba Sveta (ES) št. 1/2003, člen 23(3), sporočilo Komisije 2006/C 210/02)
9. Konkurenca – Globe – Smernice o načinu določanja glob – Pravna narava – Pravilo ravnanja, ki pomeni samoomejitev pooblastila Komisije za odločanje po prostem preudarku – Obveznost spoštovanja načel enakega obravnavanja, varstva legitimnega pričakovanja in pravne varnosti
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta (ES) št. 1/2003, člen 23(2), sporočilo Komisije 2006/C 210/02)
10. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne –Zahteve obličnosti – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov – Neobstoj – Nedopustnost
(Statut Sodišča, člena 21, prvi odstavek, in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))
11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Smernice, ki jih je predpisala Komisija – Osnovni znesek globe – Izračun glede na vrednost prodaje podjetij, udeleženih pri kršitvi, na zadevnem geografskem območju – Svetovni sporazumi o razdelitvi trga – Upoštevanje celotne prodaje zadevnih podjetij na svetovnem trgu in najboljših razpoložljivih podatkov
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta (ES) št. 1/2003, člen 23(2) in (3), sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točke 12, 13, 15 in 18)
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Smernice, ki jih je predpisala Komisija – Osnovni znesek globe – Izračun glede na vrednost prodaje brez odbitka prevoznih stroškov in provizij
(člen 81(1) PDEU; Uredba Sveta (ES) št. 1/2003, člen 23(2) in (3), sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točke 15, 16 in 18)
13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Obveznost Komisije, da se drži svoje predhodne prakse odločanja – Neobstoj
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta (ES) št. 1/2003, člen 23(2) in (3), sporočili Komisije 98/C 9/03 in 2006/C 210/02)
14. Konkurenca – Pravila Unije – Ozemeljska veljavnost – Omejevalni sporazum med podjetji s sedežem zunaj Unije, ki pa učinkuje na notranjem trgu – Uporaba pravil Unije o konkurenci – Dopustnost z vidika mednarodnega javnega prava
(člen 81 ES; Evro‑mediteranski sporazum med Unijo in Tunizijo, člen 36)
1. Z zahtevo lastnoročnega podpisa v smislu člena 43(1) Poslovnika Splošnega sodišča se z namenom pravne varnosti skuša doseči zagotovitev izvirnosti vloge in izključitev tveganja, da ta v resnici ni delo avtorja, pooblaščenega za ta namen. Zato je treba to zahtevo obravnavati kot bistveno pravilo obličnosti in jo strogo uporabljati, tako da njeno nespoštovanje povzroči nedopustnost tožbe. Vendar je treba tožbo razglasiti za dopustno, če je tožba brez izvirnega podpisa pravnega zastopnika priložena spremnemu dopisu, ki vsebuje izviren lastnoročni podpis istega pravnega zastopnika, ki je enak tudi podpisu na spremnem dopisu pošiljke po telefaksu. V takih okoliščinah ni nikakršnega dvoma o istovetnosti avtorja tožbe, označene kot izvirnik. Poleg tega je treba spremni dopis ali spremnico, ki jo je podpisal zastopnik tožeče stranke, in vlogo, ki ni podpisana, šteti za ustrezno podpisan edinstven procesni akt, če je del iste poštne pošiljke.
(Glej točki 52 in 55.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 66 do 69.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 88 do 91.)
4. Pojem enotna kršitev se nanaša na položaj, v katerem je več podjetij udeleženih pri kršitvi, sestavljeni iz trajajočega ravnanja z enim samim gospodarskim ciljem, to je izkriviti konkurenco, ali posameznih kršitev, ki so med seboj povezane z enotnostjo cilja in gospodarskih subjektov. Tej razlagi ni mogoče oporekati, ker bi lahko tudi en ali več elementov tega niza dejanj ali trajajočega ravnanja sam po sebi in ločeno pomenil kršitev člena 81 ES. Poleg tega se pojem enotna kršitev lahko nanaša na pravno opredelitev protikonkurenčnega ravnanja, ki ga sestavljajo sporazumi, usklajena ravnanja in sklepi podjetniških združenj.
Kadar se različna dejanja zaradi istega cilja, ki izkrivlja konkurenco na skupnem trgu, uvrščajo v celostni načrt, lahko Komisija pripiše odgovornost za ta dejanja glede na sodelovanje pri kršitvi kot celoti. Različne pojavne oblike kršitve je treba presojati v splošnem okviru, ki pojasnjuje, zakaj so nastale. V zvezi s tem dokazno vrednost različnih dejstev v okviru izvajanja dokazov povečujejo ali potrjujejo druga dejstva, ki skupaj dajejo logično in popolno sliko o enotni kršitvi.
Nazadnje, pojem enotni cilj ne more biti določen s splošnim sklicevanjem na izkrivljanje konkurence na trgu, ki ga zadeva kršitev. Za opredelitev različnih ravnanj kot enotne in trajajoče kršitve je treba preveriti, ali se medsebojno dopolnjujejo, tako da je vsako od njih namenjeno spoprijemanju z eno ali več posledicami običajne konkurence, in z medsebojnim vplivanjem prispevajo k izvršitvi celote protikonkurenčnih posledic, ki so jih želeli njihovi storilci v okviru celostnega načrta, namenjenega doseganju enotnega cilja.
(Glej točke od 101 do 104.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 117.)
6. Bistveni elementi, na katere se Komisija opira v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, so lahko povzeti na kratko in ni nujno, da je končna odločba kopija obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, saj je to obvestilo pripravljalni dokument, v katerem sta presoja dejstev in pravna presoja le začasni. Komisija zato lahko do sprejetja dokončne odločbe med drugim ob upoštevanju pisnih ali ustnih pripomb strank ali umakne nekatere oziroma celo vse očitke, ki so bili na začetku navedeni zoper te stranke, in tako spremeni svoje stališče v njihovo korist ali se, obratno, odloči dodati nove očitke, če da zadevnim podjetjem možnost, da predstavijo svoja stališča v zvezi s tem.
V zvezi z, natančneje, spoštovanjem pravice do obrambe, če je v končni odločbi trajanje kršitve v primerjavi s trajanjem, ki je bilo navedeno v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, skrajšano zaradi dokazne vrednosti razpoložljivih dokazov, tako skrajšanje ni dodaten očitek in nikakor ne škoduje interesom podjetja, ki je naslovnik navedene odločbe. Pomeni namreč, da se je Komisija očitku deloma in dopustno odrekla v korist navedenega podjetja. Poleg tega zato, ker je imelo to podjetje priložnost predložiti pripombe k obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, vključno z navedbami o trajanju kršitve, ni mogoče šteti, da je bila njegova pravica do obrambe kršena.
(Glej točke 118 in od 123 do 125.)
7. Poleg tega gre v okviru upravnega postopka, ki teče v zvezi z uporabo pravil o konkurenci, za kršitev pravice do obrambe, če zaradi napake Komisije obstaja možnost, da bi upravni postopek, ki ga je vodila, pripeljal do drugačnega sklepa. Tožečemu podjetju za dokaz take kršitve ni treba pravno zadostno dokazati, da bi odločba Komisije imela drugačno vsebino, temveč da bi lahko brez procesne napake bolje pripravilo obrambo, ker bi na primer za to lahko uporabilo dokumente, do katerih v upravnem postopku ni imelo dostopa.
Podrobneje v zvezi s pravico do vpogleda v spis zadostuje, da podjetje dokaže, da bi lahko ta dokument uporabilo za svojo obrambo. Temu podjetju ni treba dokazati, da je ta nepravilnost vplivala na potek postopka in vsebino odločbe Komisije njemu v škodo, temveč samo, da bi lahko vplivala na potek postopka in vsebino odločbe Komisije. V primeru nerazkritja dokumentov zadevnemu podjetju torej ni treba predložiti dokaza za to, da bi razkritje spornih dokumentov povzročilo drugačen izid upravnega postopka, temveč zadostuje da dokaže možnost – pa čeprav majhno – da bi dokumenti, ki v upravnem postopku niso bili razkriti, lahko koristili njegovi obrambi.
Ker je v konkretnem primeru tožeča stranka, prvič, imela vpogled v dokumente v zvezi s stiki, vendar ni v zvezi s tem predlagala nobenega razbremenilnega dokaza ne v upravnem postopku ne v postopku pred tem sodiščem, ker se je poleg tega, drugič, med upravnim postopkom odrekla podaji stališča v zvezi z naknadnimi stiki in ker, tretjič, niti v postopku pred tem sodiščem ni ne pojasnila ne utemeljila, kako naj bi neobstoj izrecnega navajanja navedenih dokumentov v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah škodoval učinkovitosti njene obrambe v upravnem postopku in kako bi se lahko učinkoviteje zagovarjala, če bi bila izrecno seznanjena s tem, da je Komisija nameravala uporabiti te dokumente kot obremenilne dokaze, ta tožeča stranka ni mogla dokazati, da je to, da v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah ni bila seznanjena o nameri Komisije, da zadevne dokumente uporabi kot obremenilne dokaze, lahko vplivalo na učinkovitost njene obrambe in torej na sklep, do katerega je Komisija prišla v svoji odločbi.
(Glej točke 119, 120, 137 in 141.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 148 do 152.)
9. Smernice, ki jih je Komisija sprejela glede načina določanja glob zaradi kršitev pravil o konkurenci, pomenijo pravila ravnanja, ki ponazarjajo prakso, ki ji je treba slediti in od katere uprava v konkretnem primeru ne more odstopiti, ne da bi navedla razloge, ki so v skladu z načelom enakega obravnavanja. Omejene so na opis metode preizkusa kršitve, ki jo uporablja Komisija, in meril, ki jih mora ta upoštevati pri določanju zneska globe. So namreč instrument, namenjen temu, da se ob upoštevanju hierarhično višjih pravnih aktov natančno določijo merila, ki jih Komisija namerava uporabiti pri določanju glob v okviru izvajanja diskrecijske pravice, ki jo ima na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 1/2003. Smernice torej niso pravna podlaga odločbe o naložitvi glob, ker ta temelji na Uredbi št. 1/2003, vendar kljub temu na splošno in abstraktno določajo metodologijo, ki si jo je Komisija določila za določitev zneska glob, naloženih s to odločbo, zato podjetjem zagotavljajo pravno varnost. Tako so te smernice, čeprav jih ni mogoče opredeliti kot pravna pravila, vendarle pravila ravnanja, ki ponazarjajo prakso, ki ji mora uprava slediti in od katere v konkretnem primeru ne more odstopiti, ne da bi to utemeljila, saj v nasprotnem primeru obstaja nevarnost kršitve načel pravne varnosti in enakega obravnavanja.
(Glej točke od 153 do 156.)
10. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 163 do 165, 218 in 219.)
11. Komisija lahko pri naložitvi globe zaradi kršitve pravil Unije o konkurenci, kadar geografski obseg kršitve presega ozemlje Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s točko 18 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003, za določitev osnovnega zneska globe oceni celotno vrednost prodaje, povezane s kršitvijo, na zadevnem geografskem območju, ki je večje od EGP, določi delež prodaje vsakega podjetja, udeleženega pri kršitvi, na tem trgu in uporabi ta delež glede na skupno vrednost prodaje teh podjetij znotraj EGP. V zvezi s tem je iz sistematike in besedila točke 18 smernic razvidno, da je treba navedbo „skupno vrednost prodaje blaga ali storitev, povezane s kršitvijo“ razumeti, kot da označuje skupno vrednost prodaje podjetij, udeleženih pri kršitvi, ne pa skupne vrednosti prodaje vseh podjetij, dejavnih na trgu, na katerem so podjetja storila kršitev. Prodaja podjetij, ki niso udeležena pri kršitvi, namreč ni prodaja, „povezana s kršitvijo“. Ta besedilna razlaga se sklada tudi s sistematiko navedene točke 18, ki naj bi hkrati izražala skupno razsežnost zadevne prodaje in sorazmerno težo vsakega podjetja pri kršitvi. Zadnjenavedeni cilj pomeni, da se upošteva izključno vrednost prodaje podjetij, udeleženih pri kršitvi.
(Glej točke 171, 172 in od 182 do 184.)
12. Za določitev osnovnega zneska globe zaradi kršitve pravil Unije o konkurenci je pri določitvi vrednosti prodaje pomemben promet, ki v celoti izraža dejanski znesek transakcije. Upoštevati je torej treba promet, kot izhaja iz računovodskih izkazov podjetja. Poleg tega vrednost prodaje izraža ceno, ki se zaračuna stranki, brez odbitka prevoznih ali drugih stroškov. Kadar proizvajalec na zahtevo kupca dostavi prodane količine v namembni kraj, je namreč prevozna storitev sestavni del prodaje izdelka. Cena, ki se zahteva za tako storitev, tudi če ustreza povračilu zneskov, ki jih prodajalec dolguje neodvisnemu prevozniku, na katerega se je obrnil za to storitev, je torej sestavni del skupne cene prodaje.
(Glej točki 175 in 176.)
13. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 189 do 191.)
14. Konkurenčno pravo Unije se uporablja za omejevalni sporazum, ki ima učinke na notranjem trgu, ne glede na to, da ima eno od podjetij, udeleženih pri sporazumu, sedež v tretji državi.
Evro sredozemski sporazum ne glede na njegovo pravno naravo in posledice za pravni red Unije ne prevlada nad veljavnim pravom Unije, zlasti členom 81 ES, in ne izključuje uporabe tega člena. Če se odločba Komisije o ugotovitvi kršitve pravil Unije o konkurenci ne nanaša na ravnanje, ki bi vplivalo zlasti na trgovino med Unijo in državo pogodbenico tega sporazuma, temveč na svetovno ravnanje, ki vpliva na evropski trg, ne spada na področje uporabe Evro‑sredozemskega sporazuma med Unijo in državo pogodbenico tega sporazuma in je še toliko manj v nasprotju s tem sporazumom. Komisija v taki odločbi izvršuje svojo pristojnost in uporablja člen 81 ES v zvezi z vplivanjem na konkurenco v Evropskem gospodarskem prostoru. Ni torej razlogov za uporabo Evro sredozemskega sporazuma in njegovih mehanizmov.
(Glej točke 210, 212, 213 in 216.)