Zadeva T‑404/08
Fluorsid SpA
in
Minmet financing Co.
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Svetovni trg aluminijevega fluorida – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP – Ničnostna tožba – Rok za vložitev tožbe – Zamuda – Nedopustnost – Določitev cen in razdelitev trgov – Dokaz kršitve – Pravica do obrambe – Določitev zadevnega trga – Globe – Teža kršitve – Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 18. junija 2013
1. Ničnostna tožba – Pravni interes – Odločba Komisije, s katero se ugotovi kršitev pravil o konkurenci in se naloži globa – Podjetje, za katerega se šteje, da je solidarno odgovorno z drugimi subjekti – Dopustnost – Vložitev ene same tožbe dveh tožečih strank – Dopustnost tožbe ene od tožečih strank – Potrebnost preučitve dopustnosti tožbe glede druge tožeče stranke – Neobstoj
(člena 81 ES in 230, četrti odstavek, ES)
2. Ničnostna tožba – Roki – Narava javnega reda – Preučitev sodišča Unije, opravljena po uradni dolžnosti – Prepozna vloga – Prekluzija – Zahteva Splošnega sodišča za dopolnitev tožbene vloge, podana po izteku roka – Nevplivanje
(člen 230, peti odstavek, ES; Poslovnik Splošnega sodišča, člena 101(1)(a) in 102(2))
3. Ničnostna tožba – Roki – Različni odločbi, naslovljeni na ločeni pravni osebi, ki sestavljata gospodarsko enoto – Ločen izračun roka v zvezi s posamezno odločbo
(člena 81(1) ES in 230, peti odstavek, ES)
4. Ničnostna tožba – Predmet – Odločba, s katero se ugotovi kršitev pravil o konkurenci, ki jo je storilo več naslovnikov – Elementi, ki zadevajo naslovnike, ki niso tožeča stranka, in ki niso bili izpodbijani ali so bili izpodbijani po izteku roka – Izključitev
5. Sodni postopek – Roki za pritožbe – Prekluzija – Odstopanja – Višja sila in nepredvidene okoliščine – Pojem
(Statut sodišča, člen 45, drugi odstavek)
6. Sodni postopek – Roki za pritožbe – Prekluzija – Odstopanja – Opravičljiva zmota – Pojem
7. Omejevalni sporazumi – Dokaz – Stopnja natančnosti, zahtevana od dokazov, ki jih je upoštevala Komisija
(člen 81(1) ES)
8. Omejevalni sporazumi – Kompleksna kršitev, ki ima elemente sporazuma in usklajenega ravnanja – Enotna opredelitev za „sporazum in/ali usklajeno ravnanje“ – Dopustnost
(člen 81(1) ES)
9. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Merila presoje – Protikonkurenčni cilj – Okoliščine, ki zadoščajo za ugotovitev kršitve
(člen 81(1) ES)
10. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba, s katero se ugotovi kršitev pravil o konkurenci
(člena 81 ES in 253 ES)
11. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Spoštovanje pravice do obrambe – Obseg
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(1))
12. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Pravica do vpogleda v spis – Kršitev – Zavrnitev dostopa do dokumentov, ki bi lahko bili koristni za obrambo podjetja
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003)
13. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Pripravljalni akti za zgolj izvršitvene akte – Izključitev
(člen 230 ES)
14. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Obveznost opredeliti se o prošnji za prizanesljivost v fazi obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah – Neobstoj
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Sporočilo Komisije 2002/C 45/03, točki 26 in 27)
15. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža in trajanje kršitve – Elementi presoje
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3))
16. Konkurenca – Globe – Smernice o načinu določanja glob – Pravna narava – Pravila ravnanja, ki pomenijo samoomejitev diskrecijske pravice Komisije – Obveznost spoštovati načela enakega obravnavanja, varstva legitimnih interesov in pravne varnosti
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Sporočilo Komisije 2006/C 210/02)
1. Podjetje, na katerega je naslovljena odločba Komisije, s katero se ugotovi kršitev člena 81 ES, ima pravni interes za izpodbijanje odločbe Komisije, s katero se naloži globa drugemu podjetju, za katero je bilo s to odločbo in tudi z odločbo, ki je bila prvemu podjetju individualno vročena, ugotovljena solidarna odgovornost tega prvega podjetja. To je še toliko bolj res, ker je odločba, naslovljena na drugo podjetje, temeljna pravna podlaga za solidarno odgovornost prvega podjetja, ki je neločljivo povezana z odgovornostjo drugega podjetja in z globo, naloženo temu podjetju.
Vsekakor pa lahko sodišče Unije, če ti podjetji zoper ti odločbi vložita eno samo tožbo, opusti preizkus pravnega interesa ostalih ene ali druge tožeče stranke.
(Glej točki 48 in 49.)
2. Dvomesečni rok za vložitev tožbe, ki teče od uradnega obvestila zadevnega akta v smislu člena 230, peti odstavek, ES, je zavezujoč in je bil določen zaradi zagotovitve jasnosti in varnosti pravnih položajev ter izognitve vsakršni diskriminaciji ali samovoljnemu ravnanju pri vodenju sodnih postopkov. Zato mora sodišče Unije po uradni dolžnosti preveriti, ali je bil upoštevan. Ta rok je namreč stalen, absoluten in nepodaljšljiv.
V zvezi s tem niti zahteva Splošnega sodišča za dopolnitev tožbene vloge niti sprejetje te dopolnitve s strani Splošnega sodišča ne moreta vplivati na iztek roka za tožbo. Dopustnost tožbe je treba namreč presojati glede na položaj ob vložitvi tožbene vloge, zato ta ni dopustna, če v tem trenutku pogoji za vložitev tožbe niso izpolnjeni. Dopolnitev je mogoča le, če je opravljena v roku za tožbo.
(Glej točki 51 in 53.)
3. Kadar sta dve različni odločbi, s katerima so ugotovljene kršitve pravil Unije o konkurenci in sta naloženi globi, naslovljeni na ločeni pravni osebi in vročeni na različna datuma, to, da podjetji tožbo zoper ti odločbi vložita skupaj, kot gospodarska enota, ne da bi razlikovali med posameznima odločbama, ne more imeti za posledico, da za eno od teh podjetij velja isti rok za tožbo kot za drugo. Gre namreč za različni odločbi, in za kateri je treba rok za tožbo računati ločeno.
Glede tega je treba pojem podjetja v smislu člena 81(1) ES res razumeti, kot da označuje gospodarsko enoto, čeprav s pravnega vidika to gospodarsko enoto sestavlja več fizičnih ali pravnih oseb. Kadar tak gospodarski subjekt krši pravila o konkurenci, pa je treba v skladu z načelom osebne odgovornosti to kršitev brez nejasnosti pripisati pravni osebi, ki ji je mogoče naložiti plačilo glob ter na katero je treba nasloviti obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah in, še pomembneje, končno odločbo, v katerih je navedeno, v zvezi s katerim položajem se pravni osebi očitajo navajana dejstva.
(Glej točke 56, 57 in 59.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 58.)
5. Odstopanje od uporabe predpisov v zvezi s procesnimi roki je dovoljeno samo v popolnoma izjemnih ali nepredvidenih okoliščinah oziroma v primeru višje sile v skladu s členom 45, drugi odstavek, Statuta Sodišča, saj stroga uporaba teh pravil ustreza zahtevam po pravni varnosti in nujnosti, da se izogne vsakršni diskriminaciji ali vsakemu samovoljnemu ravnanju pri vodenju sodnih postopkov.
Pojma višje sile in nepredvidenih okoliščin vsebujeta objektivni element, ki zadeva neobičajne okoliščine, na katere subjekt nima vpliva, in subjektivni element, ki od subjekta zahteva, da se zavaruje pred posledicami neobičajnega dogodka s tem, da sprejme potrebne ukrepe brez čezmernih žrtev. Subjekt mora zlasti izkazati potrebno skrbnost, da se spoštujejo določeni roki. Torej mora iti za nenavadne težave, ki so neodvisne od volje tožeče stranke in se jim ni mogoče izogniti, čeprav bi ta ravnala z vso skrbnostjo.
(Glej točko 60.)
6. V okviru nadzora spoštovanja rokov za vložitev ničnostne tožbe se pojem opravičljive zmote nanaša samo na izjemne okoliščine, v katerih je bilo med drugim ravnanje zadevne institucije tako, da je lahko samo povzročilo ali vsaj odločilno vplivalo na sprejemljivo zmedo pri dobroverni zadevni stranki, ki je izkazala potrebno skrbnost, ki se zahteva od običajno obveščenega subjekta, na primer, kadar je tožeča stranka soočena s posebnimi težavami pri razlagi, da bi ugotovila pristojni organ ali dolžino roka.
(Glej točko 61.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 72 do 74.)
8. Pri kompleksni protikonkurenčni kršitvi člena 81(1) ES od Komisije ni mogoče zahtevati, naj kršitev natančno opredeli kot sporazum ali usklajeno ravnanje, saj člen 81 ES zajema obe obliki kršitve. Zato je treba dvojno opredelitev kršitve kot sporazuma in/ali usklajenega ravnanja razumeti kot kompleksno celoto, ki vključuje dejstva, od katerih so nekatera opredeljena kot sporazum, druga pa kot usklajeno ravnanje v smislu člena 81(1) ES, ki ne vsebuje posebne opredelitve za to vrsto kompleksne kršitve.
(Glej točki 75 in 97.)
9. Protikonkurenčni cilj in protikonkurenčna posledica sporazuma nista kumulativna pogoja, ampak alternativi za presojo, ali tak sporazum spada pod prepoved iz člena 81(1) ES. Zaradi alternativnosti tega pogoja, ki jo kaže veznik „oziroma“, pa je treba najprej preučiti cilj sporazuma in pri tem upoštevati gospodarski okvir, v katerem ga je treba izvajati. Torej ni treba preučiti posledic sporazuma, če je njegov protikonkurenčni cilj dokazan.
(Glej točko 96.)
10. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 100 in 101.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 107 do 109.)
12. V okviru upravnega postopka, v katerem se uporabijo pravila o konkurenci, gre za kršitev pravice do obrambe, če zaradi napake Komisije obstaja možnost, da bi upravni postopek, ki ga je vodila, pripeljal do drugačnega sklepa. Tožečemu podjetju za dokaz take kršitve ni treba pravno zadostno dokazati, da bi odločba Komisije imela drugačno vsebino, temveč da bi lahko brez procesne napake bolje pripravilo obrambo, ker bi na primer za to lahko uporabilo dokumente, do katerih v upravnem postopku ni imelo dostopa.
Kar podrobneje zadeva pravico do vpogleda v spis, zadostuje, da podjetje dokaže, da bi lahko ta dokument uporabilo za svojo obrambo. Temu podjetju ni treba dokazati, da je ta nepravilnost vplivala na potek postopka in vsebino odločbe Komisije njemu v škodo, temveč samo, da bi lahko vplivala na potek postopka in vsebino odločbe Komisije. V primeru nerazkritja dokumentov torej zadevnemu podjetju ni treba predložiti dokaza za to, da bi razkritje spornih dokumentov povzročilo drugačen izid, temveč zadostuje, da izkaže možnost – pa čeprav majhno – da bi dokumenti, ki v upravnem postopku niso bili razkriti, lahko koristili njegovi obrambi.
Ker sta v tem primeru tožeči stranki, prvič, imeli vpogled v dokumente v zvezi s stiki ob obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, vendar nista v zvezi s tem predlagali nobenega razbremenilnega dokaza ne v upravnem postopku ne v postopku pred tem sodiščem, drugič, sta se med upravnim postopkom odrekli podaji izjave v zvezi s poznejšimi stiki, tretjič, v postopku pred tem sodiščem nista ne pojasnili ne utemeljili, kako bi neobstoj izrecnega navajanja navedenih dokumentov v izpodbijani odločbi škodoval učinkovitosti njune obrambe v upravnem postopku in kako bi se lahko učinkoviteje zagovarjali, če bi bili izrecno seznanjeni s tem, da je Komisija v izpodbijani odločbi nameravala uporabiti te dokumente kot obremenilne dokaze, ti stranki nista mogli dokazati, da je dejstvo, da v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah nista bili seznanjeni o nameri Komisije, da zadevne dokumente uporabi kot obremenilne dokaze, lahko vplivalo na učinkovitost njune obrambe in torej na sklep, do katerega je Komisija prišla v izpodbijani odločbi.
(Glej točke 110, 111 in 125.)
13. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 132.)
14. Iz Obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov je razvidno, da v okviru programa prizanesljivosti, določenega s tem obvestilom, postopek dodelitve imunitete pred globami ali zmanjšanja globe sestavljajo tri ločene faze. Šele v tretji fazi, to je ob koncu upravnega postopka, ko Komisija sprejme končno odločbo, odobri imuniteto pred globami ali zmanjšanje globe. Zato je iz sistema, kot je določen v obvestilu, razvidno, da podjetje, ki prosi za imuniteto ali zmanjšanje globe, pred končno odločbo ne dobi imunitete pred globami ali zmanjšanja globe v pravem pomenu besede, ampak le procesni položaj, ki se na koncu upravnega postopka lahko spremeni v imuniteto pred globami ali v zmanjšanje globe, če so izpolnjeni zahtevani pogoji.
Točka 26 obvestila o ugodni obravnavi določa, da če Komisija predhodno sklene, da dokazi, ki jih je predložilo podjetje, pomenijo dodano vrednost, podjetje v pisni obliki najpozneje do datuma uradnega obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah obvesti o svojem namenu zmanjšanja globe. To pomeni tudi, da če Komisija nima namena ugoditi prošnji za ugodni obravnavo, zadevnega podjetja ni dolžna o tem obvestiti v fazi obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah. Točka 27 obvestila o ugodni obravnavi pa določa, da Komisija ob koncu upravnega postopka v sprejetih odločbah oceni končni položaj vsakega podjetja, ki je vložilo vlogo za zmanjšanje globe. Torej se mora Komisija šele v končni odločbi v upravnem postopku izreči o vloženih prošnjah za ugodno obravnavo.
(Glej točki 134 in 135.)
15. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 144 do 147.)
16. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 149 do 151.)