Language of document : ECLI:EU:T:2013:145

Zadeva T‑571/11

El Corte Inglés, SA

proti

Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti CLUB GOURMET – Prejšnja nacionalna figurativna znamka CLUB DEL GOURMET, EN…. El Corte Inglés – Relativni razlog za zavrnitev – Neobstoj podobnosti proizvodov in storitev – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Argumenti in dokazi, prvič predloženi pred Splošnim sodiščem”

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 20. marca 2013

1.      Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Vložitev tožbe pri Sodišču Unije – Pristojnost Splošnega sodišča – Nadzor zakonitosti odločb odborov za pritožbe – Upoštevanje pravnih in dejanskih elementov, ki niso bili prej predloženi pred organi Urada – Izključitev

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 65)

2.      Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti – Postopek z ugovorom – Preizkus, omejen na navajane razloge – Obveznost strank, da v utemeljitev navajajo dejstva in dokaze – Pravila nacionalnega prava – Vključitev

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 76)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 25.)

2.      Ugotavljanje in razlaga pravil nacionalnega prava, kadar sta nujno potrebna pri dejavnosti institucij Unije, za te načeloma pomenita ugotavljanje dejanskega stanja in ne uporabe prava. Uporaba prava se namreč nanaša samo na uporabo prava Unije. Čeprav je sicer člen 65(2) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti res treba razumeti tako, da pravna pravila, v primeru kršitve katerih je mogoče vložiti tožbo pri Splošnem sodišču, lahko spadajo tako v nacionalno pravo kot v pravo Skupnosti, pa vendar samo zadnjenavedeno pomeni področje upoštevnega prava, za katero velja načelo iura novit curia, medtem ko se prvo v okviru trditvenega in dokaznega bremena umešča med predložena dejstva, njegovo vsebino pa je treba, če je to potrebno, dokazati s predložitvijo dokazov. Iz tega sledi, da mora v postopku pred institucijami Unije načeloma stranka, ki se sklicuje na nacionalno pravo, dokazati, da so z njim podprte njene trditve.

Splošno sodišče je to načelo res opredelilo s tem, da je presodilo, da se mora Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), če so take informacije potrebne za presojo pogojev uporabe razloga za zavrnitev zadevne registracije in predvsem resničnosti predloženih dejstev ali dokazne moči predloženih listin, po uradni dolžnosti in s sredstvi, ki se mu zdijo za to primerna, informirati o nacionalnem pravu zadevne države članice. Vendar se mora Urad samo v primeru, ko že ima informacije o nacionalnem pravu, bodisi v obliki navedb o njegovi vsebini bodisi v obliki predloženih elementov, katerih dokazna moč je bila zatrjevana, če je to potrebno, po uradni dolžnosti informirati o nacionalnem pravu.

(Glej točke 35, 38, 39 in 41.)