Tožba, vložena 31. oktobra 2012 - Saint-Gobain Glass Deutschland proti Komisiji

(Zadeva T-476/12)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Saint-Gobain Glass Deutschland GmbH (Aachen, Nemčija) (zastopnika: S. Altenschmidt in C. Dittrich, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

naj razglasi za nično zavrnitev Komisije, ki je zaradi njenega molka nastopila dne 4. septembra 2012, (zadeva GestDem št. 3273/2012) glede dostopa tožeče stranke do informacij zveznega urada Zvezne republike Nemčije za okolje (Umweltbundesamt der Bundesrepublik Deutschland) v zvezi z njenimi napravami, ki jih je ta urad Komisiji posredoval, ko je na podlagi člena 15(1) Sklepa Evropske komisije z dne 27. aprila 2011 (2011/278/EU) Komisiji predložil seznam naprav, za katere v Nemčiji velja Direktiva 2003/87/ES,

naj, podredno, razglasi za nično zavrnitev Komisije, ki je zaradi njenega molka nastopila dne 25. septembra 2012, (zadeva GestDem št. 3273/2012) glede dostopa do zaprošenih informacij,

naj Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja:

1.    Kršitev člena 8(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001²

Tožeča stranka navaja, da pogoji za podaljšanje roka za odgovor na njeno potrdilno prošnjo niso bili izpolnjeni, zaradi česar se šteje, da je Komisija zaradi svojega molka prošnjo zavrnila že 4. septembra 2012.

2.    Kršitev člena 3, prvi odstavek, Uredbe (ES) št. 1367/2006 v povezavi s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001

Tožeča stranka navaja, da zavrnitev njene prošnje zaradi molka organa pomeni kršitev člena 3, prvi odstavek, Uredbe (ES) št. 1367/2006, v povezavi s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001, ker ima na podlagi teh določb pravico do dostopa do zaprošenih okoljskih informacij, poleg tega pa razlogov za zavrnitev - ki jih je treba razlagati ozko - ni.

Po mnenju tožeče stranke zlasti ni mogoče uporabiti izjeme iz člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001. Zaprošeni dokumenti naj bi se nanašali izključno na podatke, ki jih je Zvezna Republika Nemčija posredovala Komisiji in ne na preverjanje teh podatkov s strani Komisije. Zato naj ne bi bilo strahu, da bi se resno oslabilo postopek odločanja Komisije.

Tožeča stranka poleg tega navaja, da tudi dejstvo, da organi, ki morajo posredovati svoja stališča, tega še niso storili, ne more biti razlog za zavrnitev njene prošnje. V zvezi s tem navaja, da se izjeme iz člena 4(5) Uredbe št. 1049/2001 ne more razlagati tako široko, da se zadevni državi članici omogoči pravico veta, na podlagi katere lahko po prosti presoji nasprotuje dostopu do zaprošenih dokumentov. To bi bilo v nasprotju s ciljem Aarhuške konvencije, ki je vzpostavitev in spodbujanje preglednosti postopkov odločanja v okoljskih zadevah.

3.    Kršitev obveznosti obrazložitve

Na zadnjem mestu tožeča stranka navaja kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 296, drugi odstavek, PDEU.

____________

¹ - Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).

² - Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).