Zadeva T‑474/12

Giorgio Giorgis

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek ugotavljanja ničnosti – Tridimenzionalna znamka Skupnosti – Oblika dveh zapakiranih čaš – Absolutni razlogi za zavrnitev – Neobstoj razlikovalnega učinka – Neobstoj z uporabo pridobljenega razlikovalnega učinka – Člen 7(1)(b) in (3) Uredbe (ES) št. 207/2009“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 25. septembra 2014

1.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Absolutni razlogi za ničnost – Registracija v nasprotju s členom 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 – Presoja razlikovalnega učinka – Merila – Zaznava znamke s strani upoštevne javnosti – Stopnja pozornosti javnosti

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b))

2.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Absolutni razlogi za ničnost – Registracija v nasprotju s členom 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 – Tridimenzionalna znamka, ki jo pomeni embalaža proizvoda – Oblika dveh zapakiranih čaš

(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 7(1)(b) in 52(1)(a))

3.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Absolutni razlogi za ničnost – Registracija v nasprotju s členom 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 – Tridimenzionalna znamka, ki jo pomeni embalaža proizvoda – Razlikovalni učinek – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b))

4.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Absolutni razlogi za ničnost – Registracija v nasprotju s členom 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 – Znamka, ki je sestavljena iz več elementov – Možnost pristojnega organa, da preuči vsakega od elementov, ki sestavljajo znamko – Nujnost upoštevati, kako upoštevana javnost kombinacijo zaznava v celoti

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b))

5.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Absolutni razlogi za ničnost – Registracija v nasprotju s členom 7 – Opredelitev izpodbijane znamke – Videz znamke v zahtevi za registracijo

(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 7 in 52(1)(a))

6.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Absolutni razlogi za ničnost – Registracija v nasprotju s členom 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 – Izjema – Pridobitev razlikovalnega učinka z uporabo – Tridimenzionalna znamka – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(3))

1.      Razlikovalni učinek znamke v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti pomeni, da ta znamka omogoča ugotovitev, da proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, prihajajo iz določenega podjetja, in torej razlikovanje teh proizvodov od proizvodov drugih podjetij. Razlikovalni učinek znamke je treba presojati glede na proizvode ali storitve, za katere je bila zahtevana registracija, in glede na zaznavo upoštevne javnosti, ki jo sestavljajo povprečni potrošniki teh proizvodov ali storitev, ki so običajno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni.

Kar zadeva prehrambne izdelke tekoče potrošnje, namenjene vsem potrošnikom, to, da jih povprečni potrošnik izbere glede na svoj okus in svoje preference, ne pomeni, da je stopnja njegove pozornosti visoka. Za proizvode tekoče potrošnje, ki se na splošno prodajajo v supermarketih, niso dragi in se ne kupijo po dolgem premisleku, namreč ni treba šteti, da bo stopnja pozornosti potrošnika ob nakupu visoka.

(Glej točke 12, 13, 16 in 17.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 18, 23, 29, 30, 34, 38, 40 in 47.)

3.      Merila za presojo razlikovalnega učinka tridimenzionalnih znamk, ki imajo videz embalaže proizvoda, so enaka tistim, ki se uporabljajo za druge kategorije znamk. Vendar v okviru uporabe teh meril ni nujno, da upoštevna javnost tridimenzionalno znamko, ki ima videz embalaže proizvoda, vedno zaznava enako kot besedno ali figurativno znamko, ki jo sestavlja znak, neodvisen od videza proizvodov, ki jih znamka označuje. Namreč, kadar ni nobenega figurativnega ali besednega elementa, povprečni potrošniki običajno ne sklepajo o izvoru proizvoda na podlagi oblike proizvodov ali njihove embalaže in je lahko zato težje dokazati razlikovalni učinek take tridimenzionalne znamke kot pa razlikovalni učinek besedne ali figurativne znamke.

V teh okoliščinah le znamka, ki se znatno razlikuje od standarda ali navad v sektorju in zato izpolnjuje svojo bistveno nalogo označbe izvora, ni brez slehernega razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Predvsem tridimenzionalne znamke embalaže proizvodov, ki so v gospodarskem prometu zapakirani iz razlogov, povezanih z naravo proizvoda, morajo običajno obveščenemu ter razumno pozornemu in preudarnemu povprečnemu potrošniku navedenih proizvodov omogočiti, da navedene proizvode razlikuje od proizvodov drugih podjetij tudi brez analize ali primerjave in brez posebne pozornosti.

(Glej točke od 19 do 21.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 22.)

5.      Ker opis izpodbijane znamke, naveden v izpodbijani odločbi odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), ustreza videzu te znamke, kot je naveden v zahtevi za registracijo, to, da ima tožeča stranka svoj opis izpodbijane znamke, ki ni naveden niti v zahtevi za registracijo niti v potrdilu o registraciji, ne zadošča za ugotovitev, da je odbor za pritožbe storil napako.

(Glej točko 36.)

6.      Res je, da tridimenzionalna znamka lahko razlikovalni učinek pridobi z uporabo, tudi če se uporablja v povezavi z besedno ali figurativno znamko. Tako je v primeru, ko je znamka sestavljena iz oblike proizvoda ali njegove embalaže in sta ti načrtno označeni z besedno znamko, pod katero se tržita. Tak razlikovalni učinek se lahko med drugim pridobi po običajnem procesu spoznavanja s strani zadevne javnosti.

Vendar mora upoštevna javnost prepoznati, da proizvod izvira iz določenega podjetja, na podlagi uporabe znamke kot znamke. Izraz „uporaba znamke kot znamke“ je treba razumeti kot uporabo znamke z namenom, da upoštevna javnost prepozna, da proizvod ali storitev izvirata iz določenega podjetja. Zato vsaka uporaba znamke ne pomeni nujno uporabe znamke kot znamke. Zgolj v primeru, da bi imetnik izpodbijane znamke konkretno podprl trditev, da si je upoštevna javnost obliko embalaže zadevnih proizvodov izredno dobro zapomnila kot označbo njenega tržnega porekla, morda mogoče to šteti za prvi indic v tem smislu, torej da je posebni vidik tridimenzionalne oblike embalaže zadevnih proizvodov, ki sestavlja izpodbijano znamko, omogočal njeno razlikovanje od oblik drugih proizvajalcev.

(Glej točke od 55 do 57.)