Zadeva T‑306/10

Hani El Sayyed Elsebai Yusef

proti

Evropski komisiji

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi za osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kaida in talibani – Uredba (ES) št. 881/2002 – Zamrznitev sredstev in finančnih virov osebe, ker je bila vključena na seznam, ki ga je določil organ Združenih narodov – Odbor za sankcije – Vključitev v Prilogo I k Uredbi št. 881/2002 – Zavrnitev Komisije, da bi to vključitev izbrisala – Tožba zaradi nedelovanja – Temeljne pravice – Pravica do izjave, pravica do učinkovitega sodnega nadzora in pravica do spoštovanja lastnine“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 21. marca 2014

1.      Sodni postopek – Tožba zaradi nedelovanja – Akti iz člena 263 PDEU – Zaobitje poteka roka za vložitev ničnostne tožbe – Nedopustnost – Meje – Obstoj novih in bistvenih dejstev – Pojem novih in bistvenih dejstev – Omejevalni ukrepi, sprejeti v okviru skupne zunanje in varnostne politike

(člena 263 PDEU in 265 PDEU; Uredba Sveta št. 881/2002, člen 7(c))

2.      Skupna zunanja in varnostna politika – Posebni omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kaida in talibani – Sklep o zamrznitvi sredstev – Pravica naslovnikov, da vložijo zahtevo za ponovno preučitev ob upoštevanju nadaljnjega razvoja – Sodni nadzor – Opustitev Komisije, da ugodi taki zahtevi – Opustitev, ki pomeni nedelovanje

(člena 263 PDEU in 265 PDEU; Uredba Sveta št. 881/2002)

3.      Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kaida in talibani – Obveznost obvestitve o posamičnih in specifičnih razlogih, ki utemeljujejo sprejete odločitve – Obveznost, da se zadevni stranki omogoči, da učinkovito izrazi svoje stališče o trditvah, ki so bile navedene zoper njo

(člena 220(1) PDEU in 296 PDEU; Uredba Sveta št. 881/2002; Uredba Komisije št. 1629/2005)

1.      Tožeči stranki ni dovoljeno zaobiti poteka roka za vložitev ničnostne tožbe na podlagi člena 263 PDEU, vložene zoper ukrep institucije, z izkrivljenjem postopka tožbe zaradi nedelovanja na podlagi člena 265 PDEU, vložene zoper zavrnitev te institucije, da navedeni akt razglasi za ničen ali ga odpravi.

V zvezi s tem lahko le obstoj novih in bistvenih dejstev upraviči predložitev zahteve za ponovni preizkus odločbe, ki se ni izpodbijala pravočasno. V okviru ukrepa zamrznitve sredstev na podlagi Uredbe št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe št. 467/2001 je izrek sodbe Sodišča z dne 3. septembra 2008 v zadevi Kadi I (zadevi C‑402/05 P in C‑415/05 P), v kateri so določene formalne in materialnopravne predpostavke za sprejetje ukrepa zamrznitve sredstev, in procesna jamstva, do katerih morajo biti upravičene zadevne osebe, tako novo dejstvo. Ta sodba je namreč pri Komisiji nujno spremenila odnos in vedenje, kar samo dokazuje novo in bistveno dejstvo. Do izreka te sodbe je Komisija namreč štela, prvič, da jo odločitve Odbora za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov strogo zavezujejo, ne da bi imela kakršno koli diskrecijsko pravico, in, drugič, da se običajna jamstva pravice do obrambe pri sprejetju ali izpodbijanju ukrepa zamrznitve sredstev na podlagi Uredbe št. 881/2002 niso uporabila. Nasprotno, Komisija je takoj po izreku navedene sodbe korenito spremenila svoj pristop in dopustila možnost, da opravi ponovno preučitev, če ne na lastno pobudo, vsaj na izrecni predlog zadevnih oseb, vseh primerov zamrznitve sredstev na podlagi Uredbe št. 881/2002.

Poleg tega je novo dejstvo okoliščina, da je vlada države članice, ki je hkrati stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov po preučitvi dokazov – v okviru nacionalnega postopka – na katerih temelji vključitev imena tožeče stranke na seznam oseb, na katere se nanašajo ti omejevalni ukrepi, ki ga je določil navedeni odbor za sankcije, po sprejetju tega prvega stališča ugotovila, da niso bila izpolnjena merila za njeno vključitev na ta seznam, in izrazila namen, da z navedenim odborom vzpostavi stik zaradi izbrisa njenega imena z navedenega seznama.

(Glej točke 54, 55, 59, 60, 66, 69, 70 in 72.)

2.      Drugače od teh aktov, ki imajo dokončne pravne učinke, je ukrep zamrznitve sredstev, sprejet na podlagi Uredbe št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe št. 467/2001, preventivni varstveni ukrep, katerega namen ni prikrajšati navedene posameznike za njihovo lastnino. Veljavnost takega ukrepa je tako vedno odvisna od tega, ali so dejanske in pravne okoliščine, na podlagi katerih je bil sprejet, še vedno veljavne, in od tega, ali ga je treba, da bi bil njegov cilj uresničen, ohraniti v veljavi. Zoper ukrep zamrznitve sredstev mora biti na podlagi navedene uredbe mogoče v vsakem trenutku vložiti predlog za ponovno preučitev, da se preveri, ali je njegova ohranitev utemeljena, in zoper opustitev Komisije, da taki zahtevi ugodi, vložiti tožbo zaradi nedelovanja. Posledica sprejetja trditve tožene institucije in intervenientke bi bila, da bi Komisija po izteku roka za vložitev tožbe za razglasitev ničnosti ukrepa zamrznitve sredstev pridobila neomejeno pooblastilo za zamrznitev sredstev osebe zunaj sodnega nadzora za nedoločen čas, ne glede na spremembo, celo prenehanje obstajanja okoliščin, na podlagi katerih je bil ta ukrep najprej sprejet.

Poleg tega prvič, v členu 7c Uredbe št. 881/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1286/2009, je v prvih treh odstavkih določena ponovna preučitev, do katere morajo biti izrecno upravičene osebe, kot je tožeča stranka, ki so bile vpisane na sporni seznam pred 3. septembrom 2008. Te osebe lahko Komisiji predložijo zahtevo po obrazložitvi njihovega vpisa na sporni seznam, nato lahko predložijo stališča v zvezi s tem in Komisija mora torej ob upoštevanju teh stališč ponovno preučiti odločitev o njihovih vključitvah na sporni seznam. Drugič, v navedeni določbi je v odstavku 4 določena ponovna preučitev, do katere imajo pravico vse osebe, vpisane na sporni seznam, ki na podlagi tehtnih novih dokazov vložijo novo zahtevo za izbris. V obeh primerih mora obstajati pravica do vložitve tožbe zaradi nedelovanja v skladu s členom 265 PDEU, kakor je razložen v sodni praksi, kadar Komisija opusti postopek ponovne preučitve, določen v členu 7c Uredbe št. 881/2002.

(Glej točke 62, 63, 65 in 68.)

3.      Institucija Unije, ker je odločila, da zamrzne sredstva osebe na podlagi Uredbe št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe št. 467/2001, mora, da bi spoštovala njeno pravico do obrambe, zlasti pravico do izjave in pravico do učinkovitega sodnega nadzora, zadevni osebi posredovati dokaze, uporabljene proti njej, oziroma ji odobriti pravico, da se v razumnem roku po sprejetju tega ukrepa seznani z njimi in ji da možnost, da učinkovito izrazi svoje stališče.

Če zadevna oseba predloži pripombe v zvezi z obrazložitvijo, mora pristojni organ Unije skrbno in nepristransko preizkusiti utemeljenost zatrjevanih razlogov glede na pripombe in morebitne razbremenilne dokaze, priložene tem pripombam. V zvezi s tem mora ta organ ob upoštevanju, med drugim, vsebine morebitnih pripomb presoditi, ali je treba Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov in prek njega članico Organizacije združenih narodov, ki je predlagala vpis zadevne osebe na seznam navedenega odbora, v okviru sodelovanja v ustrezni obliki, ki mora biti v skladu s členom 220(1) PDEU vzpostavljeno med Unijo in organi Združenih narodov glede boja proti mednarodnemu terorizmu, pozvati k sodelovanju z namenom pridobitve informacij in dokazov – ne glede na to, ali so zaupni – ki ji bodo omogočali izpolniti to obveznost skrbnega in nepristranskega preizkusa. Nazadnje, ne da bi se zahteval podroben odgovor na pripombe, ki jih je predložila zadevna oseba, obveznost obrazložitve, določena v členu 296 PDEU, pomeni, da morajo biti v vsakem primeru, tudi če obrazložitev akta Unije ustreza obrazložitvi, ki jo je podala mednarodna instanca, v obrazložitvi navedeni posamični, specifični in konkretni razlogi, na podlagi katerih pristojni organi menijo, da je treba za zadevno osebo uvesti omejevalne ukrepe.

Nazadnje spoštovanje pravice do obrambe in pravice do učinkovitega pravnega sredstva zahteva, da pristojen organ Unije po eni strani zadevni osebi posreduje obrazložitveni memorandum, ki ga je predložil odbor za sankcije in na katerem temelji odločba o vpisu ali ohranitvi imena navedene osebe na seznamu oseb, na katere se nanašajo ti omejevalni ukrepi, da omogoči, da ta oseba na primeren način poda pripombe v zvezi s tem, in da skrbno in nepristransko presodi utemeljenost navedenih razlogov ob upoštevanju pripomb in morebitnih razbremenilnih dokazov, ki jih je predložila ta oseba.

Iz tega je razvidno, da je Komisija sprejetje takih omejevalnih ukrepov utemeljevala zgolj na podlagi obvestila Odbora za sankcije za javnost, ki ni bilo obrazloženo, bila pa je dolžna ukrepati v zvezi s tožečo stranko, čeprav bi štela, da je bila in ostaja naložitev omejevalnih ukrepov, tožeči stranki utemeljena ob upoštevanju osebnega položaja zadevne osebe, kot je razviden iz spisa, vključno z novimi dokazi, s katerimi je bila seznanjena, bi bila vsekakor zavezana, kakor hitro je mogoče, odpraviti očitne kršitve načel, ki so nastale v okviru sprejetja teh ukrepov, in ker tega ni storila, v zvezi s tem ni ukrepala. V zvezi s tem ni pomembno, da je Komisija medtem uvedla postopek ponovne preučitve in da naj bi še vedno potekal.

(Glej točke 90, 92, 93, 95, 96, 98, 99 in 101.)