Pritožba, ki jo je 6. decembra 2013 vložil Kari Wahlström zoper sodbo, ki jo je 9. oktobra 2013 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-116/12, Wahlström proti Frontex

(Zadeva T-653/13 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Kari Wahlström (Espoo, Finska) (zastopnik: S. Pappas, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex)

Predlogi

Pritožnik Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razveljavi sodbo Sodišča za uslužbence z dne 9. oktobra 2013, s katero je bila njegova tožba zavrnjena;

ugodi tožbenim predlogom, predstavljenim na prvi stopnji, saj stanje postopka po mnenju pritožnika dovoljuje dokončno odločanje o sporu;

drugi stranki v postopku naloži plačilo vseh stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik s to pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Sodišča za uslužbence, s katero je to zavrnilo njegovo tožbo za razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila za leto 2010 in odškodninski zahtevek.

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja dva pritožbena razloga.

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava s strani Sodišča za uslužbence s tem, da je to razsodilo, da neobstoj dialoga med ocenjevalcem in pritožnikom v okviru ocenjevalnega obdobja 2010 ni pomenil bistvene kršitve postopka (to se nanaša na točko 38 in naslednje izpodbijane sodbe). Pritožnik trdi:

‒    da Sodišče za uslužbence ni upoštevalo obstoječe sodne prakse;

‒    da je Sodišče za uslužbence s tem, da je obrazložitev izpodbijane sodbe oprlo na okoliščine, v katerih je bilo pripravljeno ocenjevalno poročilo, in ne zgolj na vprašanje, ali lahko obstoj formalnega dialoga vpliva na postopek, prekoračilo meje svojega sodnega nadzora, ker si je prilastilo pristojnosti upravne presoje.

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava s strani Sodišča za uslužbence s tem, da je to razsodilo, da nedoločitev ciljev za prvi del leta 2010 ne pomeni bistvene postopkovne napake, ki bi lahko omajala veljavnost ocenjevalnega poročila (to se nanaša na točko 50 in naslednje izpodbijane sodbe). Pritožnik trdi:

‒    da Sodišče za uslužbence ni upoštevalo smernic za ocenjevanje v delu, v katerem te določajo, da je treba določiti nove cilje v primeru zamenjave funkcije uslužbenca v referenčnem obdobju;

‒    da to, da so naloge pritožnika na novih funkcijah opisane s sklicevanjem na dokumente, ki se nanašajo na ustanovitev in delovanje delujočega operativnega urada, nikakor ne pomeni, da so bili cilji, ki jih mora pritožnik doseči glede teh nalog, zanj določeni.