Zadeva C‑544/15

Sahar Fahimian

proti

Bundesrepublik Deutschland

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Berlin)

„Predhodno odločanje – Območje svobode, varnosti in pravice – Direktiva 2004/114/ES – Člen 6(1)(d) – Pogoji za sprejem državljanov tretjih držav – Zavrnitev sprejema – Pojem ‚grožnja javni varnosti‘ – Polje proste presoje“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 4. aprila 2017

Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Politika priseljevanja – Sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela – Direktiva 2004/114 – Splošni pogoji za sprejem – Neobstoj grožnje za javni red, javno varnost ali javno zdravje – Polje proste presoje pristojnih nacionalnih organov – Zavrnitev sprejema državljana tretje države, ki je pridobil naziv na univerzi, za katero veljajo omejevalni ukrepi Unije – Dopustnost – Pogoji – Sodni nadzor navedene zavrnitve – Pogoji

(Direktiva Sveta 2004/114, člen 6)

Člen 6(1)(d) Direktive Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela je treba razlagati tako, da imajo pristojni nacionalni organi široko polje proste presoje, da na podlagi vseh upoštevnih dejstev, iz katerih je razviden položaj državljan tretje države, ki zaprosi za izdajo vizuma za namene študija, preverijo, ali ta državljan pomeni grožnjo – čeprav potencialno – za javno varnost. Pri tej oceni se lahko poleg osebnega obnašanja prosilca upoštevajo tudi drugi elementi, ki se med drugim nanašajo na njegovo poklicno pot.

To določbo je treba poleg tega razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da pristojni nacionalni organi zavrnejo sprejem državljana tretje države, ki je pridobil naziv na univerzi, za katero veljajo omejevalni ukrepi Unije zaradi pomena njenega sodelovanja z iransko vlado na vojaškem področju in z njim povezanih področjih, in ki namerava v tej državi članici opravljati raziskave na področju, ki je občutljivo z vidika javne varnosti, na ozemlje zadevne države članice za te namene, če iz elementov, ki jih imajo ti organi, izhaja bojazen, da bo mogoče znanje, ki ga bo ta oseba pridobila pri svojih raziskavah, pozneje uporabiti za namene, ki so v nasprotju z javno varnostjo. Nacionalno sodišče, pri katerem je bilo vloženo pravno sredstvo zoper odločbo, s katero so pristojni nacionalni organi zavrnili izdajo zaprošenega vizuma, mora preveriti, ali je ta odločba dovolj obrazložena in ali temelji na dovolj trdni dejanski podlagi.

(Glej točki 40 in 50 ter izrek.)