Tožba, vložena 31. maja 2017 – Cargolux Airlines/Komisija
(Zadeva T-334/17)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Cargolux Airlines International SA (Sandweiler, Luksemburg) (zastopniki: G. Goeteyn, Solicitor, E. Aliende Rodríguez, odvetnica, in C. Rawnsley, barrister)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
če sprejeme prvi, drugi, tretji ali četrti tožbeni razlog, člen 1 od (1) do (4) Sklepa Komisije C(2017) 1742 final z dne 17. marca 2017 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU, člena 53 Sporazuma EGP in člena 8 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu (AT.39258 – Letalski prevoz tovora) razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na družbo Cargolux;
če sprejme peti tožbeni razlog,
člen 1(1) razglasi za ničen v celoti ali naj ta člen, če ga ne razglasi za ničnega v celoti, razglasi za ničen v delu: (i) v katerem se nanaša na doplačila za varnost in plačevanje provizij; (ii) v katerem se nanaša na obdobje od 22. januarja 2001 do konca leta 2002; in (iii) v katerem je v njem ugotovljeno sodelovanje v kartelnem ravnanju, kot je ta izraz običajno razumljen najprej pred 10. junijem 2005;
člen 1(2) razglasi za ničen v celoti ali naj ta člen, če ga ne razglasi za ničnega v celoti, razglasi za ničen v delu: (i) v katerem se nanaša na doplačila za varnost in plačevanje provizij; (ii) v katerem je v njem ugotovljeno sodelovanje v kartelnem ravnanju, kot je ta izraz običajno razumljen najprej pred 10. junijem 2005;
člen 1(3) in (4) razglasi za ničen v celoti.
če sprejme šesti tožbeni razlog, člen 1(2) in (3) izpodbijanega sklepa razglasi za ničen v delu, v katerem je v njem navedeno, da je družba Cargolux sodelovala pri katerikoli kršitvi v povezavi z vhodnimi progami (na primer iz letališč tretjih držav na letališča znotraj EU ali na Islandiji in Norveški);
globo, ki je v členu 3 naložena družbi Cargolux, razveljavi oziroma jo, če je ne razveljavi v celoti, bistveno zmanjša v skladu s svojo neomejeno sodno pristojnostjo;
sprejme potrebne ukrepe v zvezi s členom 4 v delu, v katerem se ta nanaša na družbo Cargolux;
Komisiji naloži plačilo stroškov družbe Cargolux.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem tožbenih razlogov.
S prvim tožbenim razlogom se zatrjuje očitna napaka pri presoji, ker je Komisija ravnala ultra vires s tem, da se je oprla na dokaze, ki se nanašajo na proge, in na obdobja, za katera ni bila pristojna.
Tožeča stranka trdi, da je Komisija nezakonito razširila svojo pristojnost s tem, da se je oprla na dokaze, ki se nanašajo na obdobje pred: (a) 1. majem 2004 v zvezi s progami med EU in tretjimi državami; (b) 19. majem 2005 v zvezi s progami med državami članicami EGP (države članice, ki niso države članice EU) in tretjimi državami; in (c) 1. junijem 2002 v povezavi s progami med EU in Švico, v podporo svoje ugotovitve kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP v zvezi s progami znotraj EGP.
Z drugim tožbenim razlogom se zatrjuje bistvena kršitev postopka, kršitev pravice do obrambe in očitna napaka pri presoji, ker je Komisija bistveno kršila postopek in kršila pravico tožeče stranke do obrambe s tem, da pred sprejetjem novega sklepa ni izdala novega obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah.
Tožeča stranka trdi, da je Komisija napačno ugotovila, da ji pred sprejetjem novega sklepa ni bilo treba izdati novega obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, s čimer je kršila pravico tožeče stranke do obrambe.
S tretjim tožbenim razlogom se zatrjuje napačna uporaba prava in očitna napaka pri presoji, ker Komisija ni opravila ocene pravnega in gospodarskega konteksta, potrebne za veljavno ugotovitev kršitve glede na njen predmet.
S četrtim tožbenim razlogom se zatrjuje bistvena kršitev postopka, neobrazložitev, kršitev pravice do obrambe in očitna napaka pri presoji prava in dejanskega stanja, ker Komisija ni dovolj natančno opredelila obsega in parametrov domnevne kršitve člena 101 PDEU in drugih zadevnih določb.
Tožeča stranka trdi, da je pretirano raztegovanje koncepta ene nenehne kršitve nepopravljivo zameglilo obsega kršitve, zaradi česar ni mogoče ugotoviti njene vsebine.
S petim tožbenim razlogom se zatrjuje očitna napaka pri presoji, ker Komisija ni navedla zanesljivih dokazov za svoje ugotovite ali za dokaz dejanskega stanja, na katero opira svoje ugotovitve, v skladu z zahtevanim dokaznim standardom.
Tožeča stranka trdi, da izpodbijani sklep vsebuje napačno ugotovljeno dejansko stanje in napačno presojo v zvezi z vsemi tremi sestavnimi elementi (doplačila za gorivo, doplačila za varnost in plačila provizij za doplačila) zatrjevane ene in nenehne kršitve. Tožeča stranka trdi, da je Komisija tudi napačno uporabila koncept ene in nenehne kršitve kot vse zajemajoči koncept, da bi lahko kot „dokaz“ uveljavila različne skope dejanskega stanja in stikov, vključno z ravnanji, ki so zakonita in brezpredmetna.
S šestim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija napačno sprejela pristojnost za domnevno protikonkurenčno ravnanje v zvezi z leti iz letališč tretjih držav na letališča znotraj EGP in da je napačno uporabila pravo, ker so bile take dejavnosti zunaj teritorialnega obsega člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP.
S sedmim tožbenim razlogom, ki se nanaša na zahtevo za preveritev globe na podlagi neomejene sodne pristojnosti Splošnega sodišča, se zatrjuje očitna napaka pri presoji in kršitev načela sorazmernosti.
Tožeča stranka trdi, da je Komisija napačno ugotovila vrednost prodaje s tem, da je napačno upoštevala vhodne lete in bistveno precenila skupno težo zatrjevane kršitve. Komisija je v zvezi s tožečo stranko napačno ocenila težo in trajanje zatrjevane kršitve in napačno zavrnila olajševalne okoliščine.
____________