Tožba, vložena 14. aprila 2009 - Helenska republika proti Komisiji

(Zadeva T-158/09)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Helenska republika (zastopniki: B. Karrà, I. Chalkìas in S. Papaioannu, zastopniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Odločba Komisije C(2009)810 z dne 13. februarja 2009 o finančnih posledicah v okviru obračuna izdatkov, financiranih iz EKUJS, v določenih primerih nepravilnosti s strani gospodarskih subjektov, naj se razglasi za nično ali spremeni v delu, ki se nanaša na Helensko republiko;

tožeči stranki naj se vrne znesek 50 %, ki je bil zadržan na podlagi člena 32(5) Uredbe št. 1290/05 v primerih 3, 4 in od 6 do 13 (razen 7), v katerih ni bilo nepravilnosti, ali v primeru 2, v katerem je bil dolžnik plačilno nesposoben;

plačilo stroškov postopka naj se naloži Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je z Odločbo C(2009)810 z dne 13. februarja 2009 o finančnih posledicah v okviru obračuna izdatkov, financiranih iz EKUJS, v določenih primerih nepravilnosti s strani gospodarskih subjektov tožeči stranki naložila finančne popravke v višini 13.348.979,02 EUR, ker so bili grški organi po mnenju Komisije v obdobju štirih let od prve ugotovitve nepravilnosti malomarni in ker niso izterjali zneskov, ki so bili neupravičeno plačani petim podjetjem, ki delujejo v vinskem sektorju, sektorju bombaža in drugih, ter osmim podjetjem za serijsko proizvodnjo, ki so bila uvrščena v shemo potrošniških subvencij za oljčno olje.

Helenska republika v prvem splošnem ničnostnem razlogu trdi, da v nobenem izmed trinajstih obravnavanih primerov ni pravno veljavne podlage za naložitev popravkov, ker je Komisija napačno razlagala in uporabila člena 31(1) in 32(8) Uredbe (ES) št. 1290/05¹, ki sta bila navedena kot upoštevni določbi. Tožeča stranka trdi tudi, da je Komisija storila očitno bistveno napako in napačno ocenila dejanske okoliščine dejanj pristojnih grških organov in da poleg tega obrazložitev izpodbijane odločbe, ki temelji na napačni domnevi, da se je rok štirih let od prve ugotovitve nepravilnosti iztekel, ne da bi bil uveden postopek oziroma veljaven postopek za izterjavo, ne izpolnjuje zahtev iz člena 253 ES, ker je pomanjkljiva, nepopolna in nedoločena in ker ne izpodbije trditev, ki jih je Grčija navedla med dvostranskimi pogovori v postopku pred poravnalnim organom.

Tožeča stranka v drugem ničnostnem razlogu trdi, da Komisija neupravičeno ni uporabila člena 32(5) in (6)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1290/05 namesto odstavkov 1 in 8 istega člena za štiri primere, kar je povzročilo, da je zadevni znesek naložila tožeči stranki namesto EKUJS.

Tožeča stranka v tretjem ničnostnem razlogu trdi, da se določba člena 32 Uredbe (ES) št. 1290/05, ki za uvedbo vseh upravnih in sodnih postopkov, ki jih nacionalna zakonodaja določa za izterjavo vračila, določa rok enega leta od prve upravne ali sodne odločbe, nanaša le na nepravilnosti, do katerih je prišlo po začetku uporabe zadevne ureditve, in se ne more nanašati na nepravilnosti, ki so se zgodile pred desetletjem, ko je veljala druga pravna ureditev, ki ni določala podobnega roka, ampak je bil nadzor omejen z razumnim rokom.

Tožeča stranka v četrtem ničnostnem razlogu trdi, da je zahtevek Komisije za plačilo spornih zneskov po preteku petnajstih do dvajsetih let od zadevnih nepravilnosti zastaral zaradi predolgega trajanja postopka oziroma podredno, da je bilo kršeno načelo pravne varnosti.

Nazadnje, tožeča stranka v petem ničnostnem razlogu trdi, da ker v primerih 3, 4, 6, 8 in 13 nepravilnosti ni, se vedno, ko gre za izterjavo, uporablja pravilo 24 mesecev iz člena 31(4) Uredbe (ES) št. 1290/05 in da zato naložitev zneskov, ki se nanašajo na obdobje, ki močno presega 24 mesecev od takrat, ko so bili sporočeni rezultati nadzora, ni pravilno in mora biti razglašeno za nično.

____________

¹ - Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, str. 1).