SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 15. septembra 2010
Zadeva T‑157/09 P
Luigi Marcuccio
proti
Evropski komisiji
„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Razumen rok za vložitev odškodninske tožbe – Zamuda – Pritožba, ki je deloma očitno nedopustna in deloma očitno neutemeljena“
Predmet: Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 18. februarja 2009 v zadevi Marcuccio proti Komisiji (F‑42/08, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑35 in II‑A‑1‑147), s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.
Odločitev: Pritožba se zavrne. Luigi Marcuccio nosi svoje stroške in stroške, ki jih je na tej stopnji priglasila Evropska komisija.
Povzetek
1. Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti
(Statut Sodišča, člena 21, prvi odstavek, in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 138(1))
2. Uradniki – Pravno sredstvo – Zahteva v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov – Rok za vložitev
(člen 236 ES; Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)
3. Uradniki – Pravno sredstvo – Roki – Odškodninski zahtevek, naslovljen na institucijo
(člen 236 ES; Statut Sodišča, člen 46; Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90)
4. Uradniki – Pravno sredstvo – Roki – Odškodninski zahtevek, naslovljen na institucijo
(Statut Sodišča, člen 46; Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90)
5. Postopek – Roki za pritožbe – Vročitev tožbe s priporočeno pošiljko
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člena 39(1) in 100(3))
1. V skladu s členom 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča, ki se na podlagi člena 53, prvi odstavek, tega statuta uporablja za postopek pred Splošnim sodiščem, in s členom 138(1) Poslovnika Splošnega sodišča mora vloga, s katero se začne postopek, vsebovati kratek povzetek tožbenih razlogov. Zato mora biti pojasnjena vsebina tožbenega razloga, na katerem temelji tožba, tako da samo z njegovo abstraktno navedbo zahteve iz navedenega statuta in poslovnika niso izpolnjene. Poleg tega mora biti povzetek tožbenih razlogov, čeprav kratek, dovolj jasen in natančen, da lahko tožena stranka pripravi obrambo in Sodišče prve stopnje odloči o tožbi po potrebi brez drugih dodatnih podatkov.
Za dopustnost tožbe ali natančneje tožbenega razloga pravna varnost in pravilno izvajanje sodne oblasti zahtevata, da bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih temelji tožba ali tožbeni razlog, skladno in razumljivo izhajajo iz samega besedila tožbe. V zvezi s tem ni dolžnost Splošnega sodišča raziskati vse elemente, navedene v podporo prvemu tožbenemu razlogu, če je mogoče te elemente uporabiti tudi v podporo drugemu.
(Glej točko 27.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 23. marec 2010, Marcuccio proti Komisiji, T‑16/09 P, točka 15 in navedena sodna praksa.
2. Spor med uradnikom in institucijo, v kateri je ta uradnik zaposlen ali je bil zaposlen, ki se nanaša na povračilo škode, spada na področje uporabe člena 236 ES (katerega vsebina je enaka vsebini člena 270 PDEU) ter členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov, kadar je vzrok zanj delovno razmerje med zainteresirano stranko in institucijo.
Zaradi tega, ker v členu 236 ES in členu 90 Kadrovskih predpisov ni določen noben rok za vložitev odškodninskega zahtevka, zahteva po razumnem roku za vložitev takega zahtevka ni nezakonita. Te določbe se morajo namreč zlasti za odškodninski zahtevek uporabljati ob upoštevanju splošnih načel prava Evropske unije, kot sta načeli pravne varnosti in varstva zaupanja v pravo. Vendar ti splošni načeli, če akti ničesar ne določajo, institucijam ter fizičnim ali pravnim osebam onemogočata, da bi delovale brez časovnih omejitev, s čimer bi lahko med drugim ogrozile stabilnost že ustvarjenih pravnih položajev, in zahtevata upoštevanje razumnega roka.
Tako izpodbijanje vzroka za škodo, ki jo evropska institucija povzroči v okviru odnosov s svojimi uslužbenci, po razumnem roku vpliva na varnost pravnih razmerij med navedeno institucijo in njenimi uslužbenci ter izpostavlja proračun Evropske unije stroškom, povezanim z vzrokom, ki je časovno preveč oddaljen. Načelo pravne varnosti zato zahteva, da uslužbenci v razumnem roku vložijo odškodninske zahtevke za škodo, ki naj bi jim jo evropska institucija povzročila v okviru njihovih odnosov.
(Glej točke od 40 do 43.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 5. oktober 2004, Eagle in drugi proti Komisiji, T‑144/02, ZOdl., str. II‑3381, točka 62; Splošno sodišče, 26. junij 2009, Marcuccio proti Komisiji, T‑114/08 P, ZOdl. JU, str. I‑B‑1‑53 in II‑B‑1‑313, točka 12 in navedena sodna praksa; Splošno sodišče, 23. marec 2010, Marcuccio proti Komisiji, naveden zgoraj, točka 34 in navedena sodna praksa.
3. Spor med uradnikom in institucijo, v kateri je ta uradnik zaposlen ali je bil zaposlen, ki se nanaša na povračilo škode, kadar je vzrok zanj delovno razmerje med zainteresirano stranko in institucijo, spada na področje uporabe člena 236 ES, in ne na področje uporabe člena 46 Statuta Sodišča. Petletni zastaralni rok iz zadnjenavedene določbe torej ni merilo za presojo razumnosti roka za vložitev zadevne tožbe, temveč kvečjemu element primerjave, ki se upošteva pri tej presoji, ker je namen tega zastaralnega roka tudi zagotoviti pravno varnost v okviru odškodninskih tožb, vloženih zoper Evropsko unijo. Zato okoliščina, da je bil zahtevek vložen po petih letih od trenutka, ko so zadevne osebe izvedele za položaj, glede katerega se pritožujejo, ne zadostuje za sklepanje, da je bil navedeni zahtevek vložen v razumnem roku.
(Glej točko 45.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 23. marec 2010, Marcuccio proti Komisiji, naveden zgoraj, točka 37 in navedena sodna praksa.
4. Določitev roka za vložitev odškodninske tožbe je pravno vprašanje. Ker v veljavnih predpisih ni določen rok za vložitev odškodninskega zahtevka za škodo, ki izhaja iz delovnega razmerja med uradnikom in institucijo, v kateri je ta zaposlen, je treba navedeni zahtevek vložiti v razumnem roku, ki se določi glede na okoliščine zadeve. V zvezi s tem, če Sodišče za uslužbence ugotovi in suvereno presodi upoštevna dejstva, razen ob izkrivljanju teh dejstev, jih nato pravno opredeli z vidika načela upoštevanja razumnega roka pod nadzorom Splošnega sodišča.
(Glej točko 47.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 23. marec 2010, Marcuccio proti Komisiji, naveden zgoraj, točka 39 in navedena sodna praksa.
5. Če sodno tajništvo Sodišča za uslužbence toženi stranki vroči tožbo s priporočeno pošiljko, je datum vročitve, s katerim začnejo teči roki, datum, ko je navedena stranka potrdila prejem priporočene pošiljke, ki ji je bila poslana.
(Glej točki 69 in 70.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 23. marec 2010, Marcuccio proti Komisiji, naveden zgoraj, točka 64 in navedena sodna praksa.