SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 15. junija 2011
Zadeva T‑510/09 P
V
proti
Evropski komisiji
„Pritožba – Javni uslužbenci – Zaposlovanje – Zavrnitev zaposlitve zaradi fizične nesposobnosti za opravljanje funkcij – Obveznost obrazložitve Sodišča za uslužbence“
Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 21. oktobra 2009 v zadevi V proti Komisiji (F‑33/08, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑403 in II‑A‑1‑2159), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.
Odločitev: Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije z dne 21. oktobra 2009 v zadevi V proti Komisiji (F‑33/08) se razveljavi v delu, v katerem Sodišče za uslužbence ni odločilo o tožbenem razlogu, ki ga je ga. V navedla na obravnavi in ki se je nanašal na to, da predsednik zdravniške komisije ni bil vpisan na seznamu belgijske zdravniške zbornice. V preostalem se pritožba zavrne. Tožba, ki jo je ga. V vložila pri Sodišču za uslužbence v zadevi F‑33/08, se zavrne. Ga. V nosi svoje stroške in stroške, ki jih je Evropska komisija priglasila v postopku na tej stopnji. Stroški postopka na prvi stopnji, v katerem je bila sprejeta zgoraj navedena sodba V proti Komisiji, se naložijo v skladu s pravili, določenimi v točkah 2 in 3 izreka te sodbe.
Povzetek
1. Uradniki – Zaposlovanje – Zavrnitev zaposlitve zaradi fizične nesposobnosti – Nepravilno zdravniško mnenje o nezmožnosti – Dokončno mnenje zdravniške komisije, ki je bilo sprejeto na podlagi nepravilnega mnenja – Nezakonitost
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 33)
2. Postopek – Ukrepi procesnega vodstva – Zahteva za predložitev dokumenta – Preverjanje zaupnosti – Neupoštevnost v primeru zavrnitve zaradi zaupnosti dokumentov v razmerju do Sodišča za uslužbence
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 44(2))
3. Pritožba – Razlogi – Pomanjkljiva obrazložitev – Implicitna obrazložitev, ki jo poda Sodišče za uslužbence – Dopustnost – Meje – Obveznost izreči se o vseh zatrjevanih kršitvah prava
(Statut Sodišča, člen 36 in Priloga I, člen 7(1))
1. Nepravilno negativno zdravniško mnenje, ki ga uradni zdravnik izda na podlagi zdravniškega pregleda pred zaposlitvijo, bi lahko vplivalo na zakonitost dokončnega mnenja, ki ga zdravniška komisija izda na podlagi člena 33 Kadrovskih predpisov, pa tudi na zavrnitev zaposlitve na podlagi navedenega dokončnega mnenja.
V zvezi s tem je res, da lahko zdravniška komisija izvede popolno in nepristransko ponovno presojo položaja kandidata, vendar brez pravilnega negativnega zdravniškega mnenja, ki ga izda uradni zdravnik, zdravniška komisija ne more zakonito odločati.
(Glej točki 51 in 52.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 14. april 1994, A proti Komisiji, T‑10/93, RecFP, str. I‑A‑119 in II‑387, točka 27.
2. Sodišče za uslužbence lahko na podlagi člena 44(2) Poslovnika s sklepom zahteva predložitev domnevno zaupnih dokumentov, pri čemer mora preveriti, ali stranka, ki se sklicuje na zaupnost, utemeljeno nasprotuje posredovanju teh dokumentov drugi stranki. Če je sodišče izčrpalo vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da bi doseglo predložitev zadevnih dokumentov, lahko kot odziv na zavrnitev izvršitve sklepa stori le to, da to zavrnitev – in njene posledice – ugotovi v odločbi, s katero konča postopek.
Iz navedene določbe izhaja, da se zoper Sodišče za uslužbence ni mogoče neposredno sklicevati na zaupnost nekaterih informacij. Uporaba te določbe namreč nujno pomeni, da se Sodišče za uslužbence seznani s temi informacijami in preuči njihovo zaupnost, da lahko odloči, ali se lahko posredujejo nasprotni stranki.
V zvezi s tem velja, da če tožeča stranka, ki se sklicuje na varstvo svoje zasebnosti, noče, da se Sodišču za uslužbence razkrije vsebina dokumentov, za katere velja zdravniška tajnost in ki jih ima tožena stranka, navedeno sodišče ne more uporabiti člena 44(2) svojega poslovnika, saj se ta določba ne uporablja, če stranka s sklicevanjem na zaupnost v razmerju do Sodišča za uslužbence nasprotuje temu, da bi se mu predložili dokumenti, ki se mu vseeno zdijo koristni za rešitev spora.
(Glej točke od 72 do 75.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 12. maj 2010, Komisija proti Meierhoferju, T‑560/08 P, ZOdl., str. II‑1739, točke od 68 do 74.
3. Čeprav obveznost Sodišča za uslužbence, da v skladu s členom 36, prvi stavek, in členom 7(1) Priloge I k Statutu Sodišča obrazloži svoje odločitve, ne pomeni, da bi moralo podrobno odgovoriti na vse trditve strank, predvsem če te niso dovolj jasne in natančne ter niso ustrezno podprte s podrobnimi dokazi, pa mu vsaj nalaga, da preuči vse zatrjevane kršitve prava. Obrazložitev Sodišča za uslužbence je torej lahko implicitna, če osebi, na katero se nanaša odločitev tega sodišča, omogoča seznanitev z razlogi za tako odločitev, pritožbenemu sodišču pa zagotovi dovolj elementov za nadzor.
V zvezi s tem je treba sodbo Sodišča za uslužbence razveljaviti, če v njej ni odgovora na pritožbeni razlog, o katerem se je razpravljalo na obravnavi pred njim in ki ga kot posebnega pravnega razloga ni mogoče povezati z nobenim od razlogov, navedenih v pisnih vlogah. Če namreč pritožbeni razlog ni naveden v zapisniku obravnave in ni omenjen nikjer v sodbi, tožeča stranka ne more razumeti, zakaj je bil ta razlog izključen iz razlogovanja Sodišča za uslužbence.
(Glej točke 83 in od 85 do 88.)
Napotitev na: Sodišče, 21. september 2006, Nederlandse Federatieve Vereniging voor de Groothandel op Elektrotechnisch Gebied proti Komisiji, C‑105/04 P, ZOdl., str. I‑8725, točka 72; Sodišče, 25. oktober 2007, Komninou in drugi proti Komisiji, C‑167/06 P, neobjavljena v ZOdl., točka 2; Sodišče, 9. oktober 2008, Chetcuti proti Komisiji, C‑16/07 P, ZOdl., str. I‑7469, točka 87.