Zadeva T‑168/12

Aguy Clement Georgias in drugi

proti

Svetu Evropske unije

in

Evropski komisiji

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zoper nekatere osebe in entitete v zvezi s položajem v Zimbabveju – Zamrznitev sredstev – Nepogodbena odgovornost – Vzročna zveza – Dovolj resna kršitev pravnega pravila, s katerim so posameznikom podeljene pravice – Očitna napaka pri presoji – Obveznost obrazložitve“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 18. septembra 2014

1.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Dokazno breme – Neizpolnitev enega od pogojev – Zavrnitev odškodninske tožbe v celoti

(člen 340, drugi odstavek, PDEU)

2.      Odškodninska tožba – Zastaralni rok – Izhodišče– Odgovornost zaradi normativnega akta – Datum nastanka škodljivih učinkov akta – Datum sprejetja akta, v katerem je vpisano ime tožeče stranke

(člen 340, drugi odstavek, PDEU; Statut Sodišča, člena 46 in 53, prvi odstavek; Uredba Sveta št. 314/2004, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 412/2007)

3.      Ugovor nezakonitosti – Posrednost – Omejevalni ukrepi zamrznitve sredstev – Odškodninska tožba, vložena pred iztekom zastaralnega roka, vendar brez ničnostne tožbe – Dopustnost

(člena 263 in 277 PDEU; Statut Sodišča, člena 46 in 53, prvi odstavek)

4.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Uredba, v kateri so določeni omejevalni ukrepi, ne pa določbe prepovedi vstopa v državo članico ali prehoda prek ozemlja te države – Zavrnitev vstopa ali prehoda prek ozemlja, ki pomeni izvajanje suverene nacionalne pristojnosti v zvezi z nadzorom nad vstopom državljanov tretjih držav – Neobstoj vzročne zveze

(člen 340, drugi odstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 314/2004, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 412/2007)

5.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Presoja zakonitosti ravnanja institucij– Neobstoj ali nezadostnost obrazložitve– Vprašanje, ki ni vprašanje o vsebinski zakonitosti

(člena 296 in 340, drugi odstavek, PDEU)

6.      Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi zoper Zimbabve – Zamrznitev sredstev nekaterim osebam in entitetam v zvezi s položajem v Zimbabveju – Obseg nadzora – Omejeni nadzor za splošna pravila – Nadzor, ki obsega presojo dejstev in preizkus dokazov v zvezi z akti, ki se uporabljajo za posamezne entitete

(člena 60 ES in 301 ES; Uredba Sveta št. 314/2004, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 412/2007)

7.      Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Omejevalni ukrepi zoper nekatere osebe in entitete v zvezi s položajem v Zimbabveju – Obveznost institucij, da redno preverjajo položaj, ki je bil podlaga za sprejetje akta, v katerem so določeni omejevalni ukrepi, in primernost podaljšanja teh ukrepov – Obseg – Nezakonitost akta, odvisna od dokaza o domnevni postopkovni kršitvi navedene obveznosti

(Uredba Sveta št. 314/2004, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 412/2007))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 24 do 26.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 29 do 31.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 34 in 35.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 43, 45 in 46.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 69 in 71.)

6.      V zvezi s temeljitostjo sodnega nadzora ima Svet – kar zadeva splošna pravila, ki opredeljujejo podrobna pravila o omejevalnih ukrepih – v skladu s skupnim stališčem, sprejetim na podlagi skupne zunanje in varnostne politike, na voljo široka pooblastila za presojo v zvezi z okoliščinami, ki jih je treba upoštevati pri sprejetju ukrepov ekonomskih in finančnih sankcij na podlagi členov 60 ES in 301 ES. Ker sodišče Skupnosti presoje Sveta o dokazih, dejstvih in okoliščinah, ki upravičujejo sprejetje takih ukrepov, ne more nadomestiti z lastno presojo o tem, se mora nadzor Splošnega sodišča omejiti na preverjanje spoštovanja postopkovnih pravil, obrazložitve, materialne pravilnosti dejstev, obstoja napak pri presoji dejstev in zlorabe pooblastil. Ta omejeni nadzor velja zlasti za presojo razmislekov o smotrnosti, na katerih temeljijo taki sklepi.

V zvezi s tem je treba vseeno upoštevati sodno prakso v zvezi s pojmom tretje države v smislu členov 60 ES in 301 ES, v skladu s katero ta pojem vključuje voditelje take države ter tudi posameznike in subjekte, ki so z njimi povezani oziroma jih ti posredno ali neposredno nadzorujejo. Tako lahko Svet – pri izvrševanju široke diskrecijske pravice, kadar namerava na podlagi teh členov sprejeti omejevalne ukrepe proti voditeljem take države ter posameznikom in entitetam, ki so povezani s temi voditelji ali so neposredno ali posredno pod njihovim nadzorom – sicer bolj ali manj široko opredeli krog voditeljev in z njim povezanih oseb, ki bodo predmet ukrepov, ki so v postopku sprejemanja, vendar pa področja uporabe teh ukrepov ne sme razširiti na osebe in entitete, ki ne spadajo niti v eno niti v drugo od zgoraj omenjenih skupin.

Poleg tega mora Splošno sodišče – v primeru, ko Svet abstraktno opredeli merila, na podlagi katerih je lahko vpis imena določene osebe ali entitete na seznam imen oseb ali entitet, proti katerim se na podlagi členov 60 ES in 301 ES sprejemajo omejevalni ukrepi, upravičen – na podlagi tožbenih razlogov, ki jih zatrjuje zadevna oseba ali entiteta, ali, če je primerno, po uradni dolžnosti preveriti, ali so v njenem oziroma njegovem primeru izpolnjena merila, ki jih je opredelil Svet. Ta nadzor obsega presojo dejstev in okoliščin, navedenih v utemeljitev vpisa imena zadevne osebe ali entitete na seznam imen tistih, proti katerim se sprejemajo omejevalni ukrepi, in tudi preizkus dokazov in podatkov, na podlagi katerih je opravljena ta presoja. Splošno sodišče mora zagotoviti tudi spoštovanje pravice do obrambe in izpolnitev zahteve po obrazložitvi ter, po potrebi, utemeljenost nujnih razlogov, na katere se izjemoma sklicuje Svet, da bi se tej pravici in zahtevi izognil.

(Glej točke 52 in od 72 do 74.)

7.      Spoštovanje pravice do obrambe v vsakem postopku, ki se uvede zoper neko osebo in ki lahko pripelje do akta, s katerim se posega v njen položaj, je temeljno načelo prava Unije in mora biti zagotovljeno tudi, če ni nobenih pravil, ki urejajo zadevni postopek. To načelo zahteva, da mora biti zadevni osebi dana možnost, da učinkovito predstavi svoje stališče o informacijah, ki se lahko uporabijo zoper njo pri sprejetju akta.

V zvezi s tem so bile glede vpisa tožeče stranke na podlagi Uredbe št. 412/2007 o spremembi Uredbe št. 314/2004 v okviru nekaterih omejevalnih ukrepov proti Zimbabveju institucije Unije nedvomno dolžne preverjati položaj, na podlagi katerega sta bila utemeljena sprejetje spornih omejevalnih ukrepov in primernost njihovega podaljšanja. To velja še toliko bolj zato, ker so ti ukrepi pomenili omejitev izvajanja lastninske pravice zadevnih oseb, zaradi česar je treba to omejitev glede na splošni obseg sporne zamrznitve sredstev še dodatno opredeliti kot precejšnjo.

Vendar je, v okviru ničnostne tožbe, za razglasitev zadevnega akta za ničnega zaradi kršitve pravice do obrambe treba ugotoviti, da bi se postopek v primeru neobstoja te nepravilnosti lahko končal drugače. Tako v primeru, v katerem tožeča stranka z odškodninskim zahtevkom zahteva povračilo odškodnine, za katero trdi, da ji je nastala zaradi sprejetja akta oziroma podaljšanja njegove veljavnosti, pri katerem njena pravica do obrambe ni bila spoštovana, in v katerem ta stranka zoper sporni akt ni vložila ničnostne tožbe, samo zatrjevanje kršitve pravice do obrambe ne zadošča za dokaz utemeljenosti njenega odškodninskega zahtevka. Treba je razložiti, katere argumente in dokaze bi zadevna stranka lahko predložila, če bi bila njena pravica do obrambe spoštovana, in dokazati, po potrebi, da bi lahko ti argumenti in dokazi privedli do drugačnega zaključka, natančneje do nepodaljšanja spornega omejevalnega ukrepa zamrznitve njenih sredstev.

(Glej točke 100 in od 105 do 107.)