Združeni zadevi T‑83/11 in T‑84/11
Antrax It Srl
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
„Model Skupnosti – Postopek za razglasitev ničnosti – Registrirani modeli Skupnosti, ki prikazujejo termosifone za radiatorje – Prejšnji model – Razlog za ničnost – Neobstoj individualne narave – Neobstoj drugačnega celotnega vtisa – Člen 6 in člen 25(1)(b) Uredbe (ES) št. 6/2002 – Nasičenost stanja tehnike – Obveznost obrazložitve“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 13. novembra 2012
1. Modeli Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Pristojnost Splošnega sodišča – Preučevanje dejanskih okoliščin ob upoštevanju dokazov, ki so bili prvič predloženi pred njim – Izključitev
(Uredba Sveta št. 6/2002, člen 61)
2. Modeli Skupnosti – Razlogi za ničnost – Neobstoj individualne narave – Seznanjeni uporabnik – Pojem
(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 6(1) in 25(1)(b))
3. Modeli Skupnosti – Razlogi za ničnost – Neobstoj individualne narave – Model, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi celotnega vtisa, ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model – Merila presoje – Svoboda oblikovalca
(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 6(2) in 25(1)(b))
4. Modeli Skupnosti – Razlogi za ničnost – Neobstoj individualne narave – Model, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi celotnega vtisa, ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model – Nasičenost stanja tehnike – Upoštevnost
5. Modeli Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Pooblastilo Splošnega sodišča za spremembo izpodbijane odločbe – Meje
(Uredba Sveta št. 6/2002, člen 61)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 28.)
2. Pojem „seznanjeni uporabnik“ v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002 o modelih Skupnosti ne pomeni niti izdelovalca niti prodajalca izdelkov, v katere naj bi bil zadevni videz izdelkov vgrajen ali za katere naj bi se uporabljal. Seznanjeni uporabnik je posebno pazljiv in ima nekaj znanja o izdelavi izdelkov, torej modelov iz preteklosti, ki se nanašajo na zadevni izdelek in ki so bili razkriti na datum vložitve izpodbijanega modela.
Poleg tega lastnost „uporabnik“ pomeni, da zadevna oseba izdelek, v katerega je vključen model, uporablja v skladu z namenom tega izdelka.
Oznaka „seznanjen“ poleg tega nakazuje na to, da uporabnik, ne da bi bil snovalec ali tehnični strokovnjak, pozna različne modele, ki obstajajo v zadevnem sektorju, ima nekaj znanja o sestavnih delih, ki jih ti modeli ponavadi vsebujejo in je zaradi zanimanja za zadevne izdelke izkazal relativno visoko stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi.
Vendar ta okoliščina ne pomeni, da je seznanjen uporabnik onkraj izkušenj, ki si jih je pridobil z uporabo zadevnega izdelka, sposoben razlikovati med vidiki videza izdelka, ki jih narekuje njegova tehnična funkcija in tistimi, ki so poljubni.
(Glej točke od 36 do 39.)
3. Stopnja svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka je med drugim opredeljena glede na omejitve, ki so povezane z značilnostmi, ki jih narekuje tehnično delovanje izdelka ali njegovega elementa, ali z zakonskimi predpisi, ki veljajo za izdelek, za katerega se bo uporabil videz. Te omejitve vodijo do standardizacije nekaterih značilnosti, ki tako postanejo skupne videzom, ki se uporabijo na zadevnem izdelku.
Zato večja kot je svoboda oblikovalca pri razvoju videza izdelka, manj je verjetno, da majhne razlike med primerjanima videzoma izdelkov zadoščajo, da se pri seznanjenem uporabniku ustvari drugačen celotni vtis. Nasprotno pa bolj kot je svoboda oblikovalca pri razvoju videza izdelka omejena, bolj je verjetno, da manjše razlike med primerjanima videzoma izdelkov zadoščajo, da se pri seznanjenem uporabniku ustvari drugačen celotni vtis. Tako večja stopnja svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka potrjuje ugotovitev, da primerjani modeli, med katerimi ni bistvenih razlik, pri seznanjenem uporabniku ustvarjajo enak celoten vtis.
(Glej točki 44 in 45.)
4. Nasičenost stanja tehnike, ki je posledica obstoja drugih modelov z istimi splošnimi značilnostmi kot zadevni modeli upoštevna za presojo individualne narave, ker bi bil lahko zaradi nje seznanjeni uporabnik bolj pozoren na razlike v notranjih razmerjih med temi različnimi modeli.
(Glej točko 89.)
5. Reformatorično pooblastilo, ki je priznano Splošnemu sodišču, temu ne daje možnosti, da opravi presojo glede predmeta, do katerega se odbor za pritožbe še ni opredelil in mora izvajanje reformatoričnega pooblastila zato načeloma biti omejeno na položaje, v katerih Splošno sodišče po izvedbi nadzora nad presojo odbora za pritožbe na podlagi že ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin lahko sprejme odločitev, ki bi jo moral sprejeti odbor za pritožbe.
(Glej točko 92.)