SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 25. oktobra 2013
Zadeva T‑476/11 P
Evropska komisija
proti
Chrysanthe Moschonaki
„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Obvestilo o prostem delovnem mestu – Zavrnitev prijave – Ničnostna tožba – Pravni interes – Dopustnost – Pravilo o skladnosti med tožbo in pritožbo – Člen 91(2) Kadrovskih predpisov – Odškodninska tožba“
Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 28. junija 2011, AS proti Komisiji (F‑55/10) zaradi razveljavitve te sodbe.
Odločitev: Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 28. junija 2011, AS proti Komisiji (F‑55/10) se razveljavi v delu v katerem je z njo ugotovljena dopustnost tožbenega razloga kršitve člena 7 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in v delu v katerem je bila na podlagi tega tožbenega razloga razglašena ničnost odločbe Evropske komisije z dne 30. septembra 2009, s katero je ta institucija zavrnila prijavo Chrysanthe Moschonaki, kot tudi v delu, v katerem je z njo Komisiji naloženo, da C. Moschonaki plača znesek 3000 EUR. V preostalem se pritožba zavrne. Zadeva se vrne v razsojo Sodišču za uslužbence. Odločitev o stroških se pridrži.
Povzetek
1. Tožbe uradnikov – Pravni interes – Odločba o zavrnitvi prijave – Odločba, ki se je ne da ločiti od odločbe o imenovanju drugega uradnika – Potreba po celostni in enotni presoji pravnega interesa – Predlog za razglasitev ničnosti zgolj odločbe o zavrnitvi prijave – Dopustnost
(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)
2. Tožbe uradnikov – Razveljavitvena sodba – Učinki – Obveznost sprejetja izvršitvenih ukrepov – Posebne težave – Pravično nadomestilo za neugodnosti, ki so za tožeče stranko nastale zaradi ničnega akta
(člen 266 PDEU)
3. Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor Splošnega sodišča nad presojo dejstev in dokazov – Izključitev, razen ob izkrivljanju
(člen 257 PDEU; Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1)
4. Pritožba – Razlogi – Pritožbeni razlog zoper preudarek iz sodbe, ki ni nujen za utemeljitev izreka – Brezpredmeten razlog
5. Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Skladnost med pritožbo in tožbo – Istovetnost predmeta in podlage – Razlogi in trditve, ki jih ni v pritožbi, a se nanjo tesno navezujejo – Dopustnost – Razlog, ki se nanaša materialno ali procesno zakonitost – Nezadosten pogoj za ugotovitev dopustnosti
(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)
6. Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Skladnost med pritožbo in tožbo – Istovetnost predmeta in temelja – Spoštovanje načel učinkovitega sodnega varstva in pravne varnosti – Široka razlaga pojmov predmet in temelj tožbe – Sprememba pravne podlage za izpodbijanje – Nezadosten pogoj za ugotovitev novosti temelja tožbe
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)
7. Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Skladnost med pritožbo in tožbo – Istovetnost predmeta in temelja – Razlogi in trditve, ki niso v pritožbi, a se z njimi izpodbija utemeljenost obrazložitve iz odgovora na pritožbo – Dopustnost
(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)
8. Pritožba – Utemeljena pritožba – Rešitev spora s strani pritožbenega sodišča – Pogoj – Stanje postopka to dovoljuje
(Statut Sodišča, Priloga I, člen 13(1)
1. V primeru tožbe, ki jo uradnik vloži na podlagi členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov ter katere predmet je razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi njegove prijave in odločbe o imenovanju drugega uradnika na želeno delovno mesto, sta odločba o zavrnitvi njegove prijave in odločba o imenovanju ne le povezani, ampak nerazdružljivi, tako da je treba interes tožeče stranke za razglasitev ničnosti teh odločb presojati celostno in enotno.
Vendar uradnik ni dolžan predlagati razglasitve ničnosti odločbe o zavrnitvi njegove prijave na razpis delovnega mesta in tiste s katero je bil tretji imenovan na to delovno mesto. Uradnik, ki želi predlagati le razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi njegove prijave namreč nima nikakršne obveznosti da zahteva razglasitev ničnosti obeh odločb.
Poleg tega je v skladu z načelom sorazmernosti, da lahko uradnik, ki želi ohraniti pravice tretjih oseb, predlaga samo razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi njegove prijave in mu ni treba predlagati razglasitve ničnosti imenovanja drugih uradnikov, da bi bila tožba dopustna.
Tako morda uradnik želi doseči razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi njegove prijave zato, da se zatrjevana nezakonitost ne bi več ponovila v prihodnosti v podobnem postopku v katerem bi sodeloval, ne da bi želel izpodbiti odločbo o imenovanju tretje osebe. V tem primeru je treba pravni interes uradnika presojati zgolj na glede predlog za razglasitev ničnosti odločbe s katero je bila zavrnjena njegova prijava.
Poleg tega bi pristop v skladu s katerim je v primeru, da je bilo ob vložitvi tožbe zadevno delovno mesto že zasedeno, predlog za razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi prijave dopusten le če uradnik hkrati predlaga razglasitev ničnosti odločbe o imenovanju, privedel do uvedbe pogoja za dopustnost vloženih tožb, ki se nanašajo na zakonitost akta, ki posega v položaj v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov, ki pa v teh predpisih ni določen. Niti člen 91 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na tožbe uradnikov pri sodiščih Unije zoper akte, ki posegajo v njihov položaj, niti noben drug predpis namreč ne nalagata uradniku, da je njegova tožba vložena tako zoper odločbo zavrnitvi prijave kot odločbo o imenovanju, sicer bi bila nedopustna.
(Glej točke 34, 35, 44, 45 in 47)
Napotitev na:
Sodišče: 7. junij 2007, Wunenburger proti Komisiji, C‑362/05 P, ZOdl., str. I‑4333, točka 50;
Splošno sodišče: 9. december 2010, Komisija proti Strack, T‑526/08 P, točka 45.
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 39.)
Napotitev na:
Sodišče: 5. marec 1980, Könecke Fleischwarenfabrik proti Komisiji, 76/79, Recueil, str. 665, točka 15; 14. julij 1983, Detti proti Sodišču, 144/82, Recueil, str. 2421, točka 33;
Splošno sodišče: 8. oktober 1992, Meskens proti Parlamentu, T‑84/91, Recueil, str. II‑2335, točka 78; 31. januar 2007, C proti Komisiji, T‑166/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑9 et II‑A‑2‑49, točka 48.
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 50 in 51)
Napotitev na:
Sodišče: 2. oktober 2001, EIB proti Hautem, C‑449/99 P, Recueil, str. I‑6733, točka 44; 27. april 2006, L proti Komisiji, C‑230/05 P, neobjavljena v ZOdl. JU,, točka 45; 25. januar 2007, Sumitomo Metal Industries in Nippon Steel proti Komisiji, C‑403/04 P in C‑405/04 P, ZOdl., str. I‑729, točka 39, in navedena sodna praksa;
Splošno sodišče: 18. oktober 2010, Marcuccio proti Komisiji, T‑516/09 P, točka 57.
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 61.)
Napotitev na:
Sodišče: 22. december 1993, Pincherle proti Komisiji, C‑244/91 P, ZOdl., str. I‑6965, točka 25.
5. Predlogi, predloženi sodišču Unije v tožbi uradnikov lahko vsebujejo le izpodbojne razloge, ki se opirajo na enak temelj kot izpodbojni razlogi iz pritožbe, pri čemer je treba pojasniti, da je mogoče te razloge pred sodiščem Unije razviti z navedbo tožbenih razlogov in trditev, ki niso nujno navedene v pritožbi, vendar so z njo tesno povezane.
Za presojo ali se izpodbojni razlogi opirajo na isti temelj kot je bil tisti, na katerega se opirajo izpodbojni razlogi, navajani v pritožbi, se sodišče Unije ne sme opreti zgolj na okoliščino, da se z razlogom izpodbija materialna ali, alternativno, procesna zakonitost izpodbijanega akta.
Drugačna razlaga pravila o skladnosti med tožbo in pritožbo bi tožeči stranki dopuščala, da pred sodiščem Unije prvič navaja razlog, ki nima nobene zveze s tistimi, ki so bili navajani v pritožbi, kadar ti razlogi, gledano v celoti, zadevajo bodisi materialno zakonitost bodisi procesno zakonitost zadevnega akta. V teh okoliščinah bi bil organ za imenovanja v okviru pritožbe seznanjen le z delom očitkov upravi. Ker ne bi mogel biti z zadostno natančnostjo seznanjen z očitki ali zahtevami zadevne osebe, ta organ torej ne bi mogel poizkušati z mirno rešitvijo spora.
Poleg tega okoliščina, da se z razlogi iz tožbe in pritožbe izpodbija materialna, ali, alternativno, procesna zakonitost akta, sama po se ne izkazuje, da je za te razloge mogoče šteti, da med sabo tesno povezani. Pojma materialne in procesne zakonitosti sta namreč glede na točen predmet zadevnih izpodbojnih razlogov preširoka in preveč abstraktna, da bi zagotovila, da lahko obstaja taka povezava med razlogi, ki zadevajo izključno enega ali drugega od teh pojmov.
(Glej točke 73, 75, 78 in 79)
Napotitev na:
Sodišče: 23. oktober 1986, Schwiering proti Računskemu sodišču, 142/85, Recueil, str. 3177, točka 11; 20. maj 1987, Geist proti Komisiji, 242/85, Recueil, str. 2181, točka 9; 26. januar 1989, Koutchoumoff proti Komisiji, 224/87, Recueil, str. 99, točka 10; 14. marec 1989, Del Amo Martinez proti Parlamentu, 133/88, Recueil, str. 689, točka 10;
Splošno sodišče: 12. marec 1996, Weir proti Komisiji, T‑361/94, RecFP, str. I‑A‑121 et II‑381, točka 27.
6. Izvajanje pravila o skladnosti med tožbo in pritožbo ter nadzor nad tem s strani sodišča Unije mora zagotavljati hkratno spoštovanje, prvič, načela učinkovitega sodnega varstva, ki je splošno načelo prava Unije, določeno v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zato, da je zadevni osebi lahko omogočeno, da tehtno izpodbija odločbo organa za imenovanja, ki posega v njegov položaja in, drugič, načela pravne varnosti, zato da je omenjenemu organu omogočeno, da se v fazi pritožbe seznani z očitki, ki jih zadevna oseba podaja zoper izpodbijano odločbo. Zato, čeprav je nespremenljivost predmeta in temelja spora med fazo pritožbe in fazo tožbe potrebna za to da se omogoči mirno reševanje sporov, s tem da je organ za imenovanja v fazi pritožbe seznanjen z očitki zadevne osebe, razlaga teh pojmov ne sme privesti do tega, da se zadevni osebi omejijo možnosti učinkovitega izpodbijanja odločbe, ki posega v njegov položaj. Pojma predmet spora, ki ustreza zahtevkom zadevne osebe, ter pojma temelj spora, ki ustreza pravni in dejanski podlagi za te zahtevke, se torej ne sme razlagati restriktivno.
V tem kontekstu zgolj sprememba pravne podlage izpodbojnega razloga ne zadošča za to, da bi se za novega štel temelj spora. En sam zahtevek se lahko opira na več pravnih podlag in torej na en sam temelj. Drugače rečeno, sklicevanje, v tožbi, na kršitev specifične določbe, ki ni bila navajana v pritožbi, ne pomeni nujno da je bil temelj spora s tem spremenjen. Treba se je namreč opreti na vsebino tega temelja in ne zgolj na besedilo njegovih pravnih podlag, tako da mora sodišče Unije preveriti ali obstaja tesna povezava med temi podlagami in ali se vsebinsko navezujejo na iste zahtevke.
(Glej točke od 82 do 85)
7. V okviru tožbe uradnika, je treba v primeru, ko se vložnik pritožbe seznani z obrazložitvijo akta, ki posega v njegov položaj prek odgovor na njegovo pritožbo, ali v primeru, ko obrazložitev tega odgovora znatno spreminja ali dopolnjuje obrazložitev iz navedenega akta šteti za dopusten vsak razlog, ki se prvič navaja v fazi tožbe in s katerim se izpodbija utemeljenost obrazložitve, navedene v odgovoru na pritožbo. V teh primerih namreč zadevni osebi ni bilo omogočeno da se natančno in dokončno seznani z razlogi za akt, ki posega v njen položaj.
(Glej točko 86.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 99.)