SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
MANUELA CAMPOSA SÁNCHEZ-BORDONE,
predstavljeni 9. julija 2020(1)
Zadeva C‑667/19
A.M.
proti
E.M.
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi, Poljska))
„Postopek predhodnega odločanja — Približevanje zakonodaj — Kozmetični izdelki — Uredba (ES) št. 1223/2009 — Člen 19 — Informacije za potrošnike — Označevanje — Informacije, ki morajo biti na primarni in sekundarni embalaži — Namen kozmetičnega izdelka — Varstvo zdravja ljudi — Informacije, ki so lahko na priloženem ali pripetem listku, etiketi, traku, nalepki ali kartici — Označevanje v tujem jeziku — Embalaža kozmetičnih izdelkov, na kateri je napotilo na katalog izdelkov v jeziku potrošnika“
1. S tem predlogom za sprejetje predhodne odločbe se prosi za razlago člena 19 Uredbe (ES) št. 1223/2009(2) o označevanju kozmetičnih izdelkov.
2. Sporni sta zlasti dve vprašanji:
– kaj pomeni „namen izdelka“ kot informacija, ki mora biti obvezno navedena na primarni in sekundarni embalaži kozmetičnega izdelka, ki je dostopen na trgu; in
– ali so lahko nekatere informacije za potrošnika, ki so prav tako obvezne, navedene le v katalogu proizvajalca, ki ni vedno izročen skupaj s kupljenim kozmetičnim izdelkom.
3. Sodišče je doslej že odločalo(3) o drugih členih Uredbe št. 1223/2009, o posebnih zahtevah, ki izhajajo iz člena 19(1) in (2) te uredbe, pa – če se ne motim – še ne.
4. Vendar so bile z Uredbo št. 1223/2009 prenovljene direktive, s katerimi je bilo dotlej urejeno zadevno področje(4). Iz sodne prakse v zvezi s pravili o označevanju, ki so jih določale te direktive(5), pa so razvidne nekatere smernice, ki so lahko koristne za oblikovanje odgovora na ta predlog za sprejetje predhodne odločbe.
I. Pravni okvir
A. Pravo Unije. Uredba št. 1223/2009
5. Člen 1 (naslovljen „Področje uporabe in cilji“) določa:
„Ta uredba uvaja pravila, s katerimi morajo biti skladni vsi kozmetični izdelki, dostopni na trgu, da se zagotovi delovanje notranjega trga in visoka raven varovanja zdravja ljudi.“
6. Člen 2 (naslovljen „Opredelitve pojmov“) v odstavku 1 določa:
„Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
a) ‚kozmetični izdelek‘ pomeni katero koli snov ali zmes, namenjeno stiku z zunanjimi deli človeškega telesa (povrhnjico, lasiščem, nohti, ustnicami in zunanjimi spolnimi organi) ali z zobmi in sluznico ustne votline zaradi izključno ali predvsem njihovega čiščenja, odišavljenja, spreminjanja njihovega videza, njihovega varovanja, ohranjanja v dobrem stanju ali korekcije telesnega vonja;
[...]“.
7. Člen 3 (naslovljen „Varnost“) določa:
„Kozmetični izdelek, ki je dostopen na trgu, je varen za zdravje ljudi, če je uporabljen pod normalnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe, zlasti ob upoštevanju:
a) predstavitve […];
b) označevanja,
[...]“.
8. Člen 19 (naslovljen „Označevanje“) določa:
„1. Brez poseganja v druge določbe tega člena so kozmetični izdelki dostopni na trgu samo, če so na primarni in sekundarni embalaži kozmetičnih izdelkov naslednje informacije v neizbrisni, čitljivi in vidni pisavi:
[...]
d) podrobni varnostni ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri uporabi, najmanj pa tisti, našteti v prilogah III do VI, in vse posebne previdnostne informacije na izdelkih za poklicno uporabo;
[...]
f) namen kozmetičnega izdelka, razen če je razviden iz njegovega videza;
g) seznam sestavin. Ta podatek je lahko naveden samo na sekundarni embalaži. Pred seznamom je naveden izraz ‚sestavine‘ ali ‚ingredients‘.
[...]
2. Kadar iz praktičnih razlogov ni mogoče navesti informacij iz točk (d) in (g) odstavka 1, kot je določeno, se uporablja naslednje:
– informacije se navedejo na priloženem ali pripetem listku, etiketi, traku, nalepki ali kartici;
– razen, če je to neizvedljivo, se te informacije navedejo v skrajšani obliki ali z grafičnim simbolom, navedenim v točki 1 Priloge VII, ki morajo biti za informacije iz točke (d) odstavka 1 navedeni na primarni ali sekundarni embalaži, za informacije iz točke (g) odstavka 1 pa na sekundarni embalaži.
[...]
5. Jezik, v katerem so navedene informacije iz točk (b), (c), (d) in (f) odstavka 1 in iz odstavkov (2), (3) in (4), se določi z zakonodajo države članice, v kateri je izdelek dostopen končnemu uporabniku.
[...]“.
9. Člen 20 (naslovljen „Navedbe na izdelkih“) določa:
„1. Kozmetičnim izdelkom se pri označevanju, dostopnosti na trgu in oglaševanju ne sme z uporabo besedil, imen, blagovnih znamk, slik ter simboličnih in drugih oznak pripisovati značilnosti ali funkcij, ki jih v resnici nimajo.
[...]“.
10. V prilogi VII (naslovljeni „Simboli, uporabljeni na sekundarni/primarni embalaži“ je določeno:
„1. Napotilo na priložene ali pripete informacije:
[...]“.
B. Poljsko pravo. Ustawa o kosmetykach z dnia 30 marca 2001 r. (zakon o kozmetičnih izdelkih z dne 30. marca 2001)
11. V različnih odstavkih člena 6 so določene te zahteve:
– Posamična embalaža kozmetičnega izdelka mora biti vidno in čitljivo označena tako, da označbe ni mogoče zlahka odstraniti (odstavek 1).
– V skladu z odstavkom 2 mora označba embalaže posamičnega kozmetičnega izdelka, podana na primarni in posamični sekundarni embalaži, praviloma vsebovati – med drugimi – te informacije:
– poleg drugih potrebnih opozoril še posebna opozorila v zvezi z uporabo kozmetičnega izdelka, če je ta namenjen uporabi v poklicnem okviru v skladu z njegovim namenom;
– namen kozmetičnega izdelka, če ni jasno razviden iz njegovega videza;
– seznam – pred katerim mora biti izraz „ingredients“ – sestavin, opredeljenih v skladu z imeni iz mednarodne nomenklature za kozmetične izdelke (InCI), pri čemer je podrobno opisan način njihove navedbe glede na koncentracijo in vrsto.
– Informacije v zvezi s seznamom sestavin so lahko navedene samo na sekundarni embalaži posamičnega kozmetičnega izdelka (odstavek 4).
– Če zaradi velikosti ali oblike embalaže na sekundarni embalaži posamičnega kozmetičnega izdelka ni mogoče podati navedb v zvezi z opozorili glede uporabe izdelka in seznamom sestavin, se te lahko navedejo na priloženem listku, etiketi, traku ali kartici. V tem primeru mora biti na primarni ali sekundarni embalaži posamičnega kozmetičnega izdelka povzetek teh podatkov ali grafični znak, ki označuje, da so te informacije priložene (odstavek 6).
– Če navedb v zvezi s seznamom sestavin zaradi velikosti ali oblike embalaže ni mogoče podati na priloženem listku, etiketi, traku ali kartici, morajo biti nameščene neposredno na primarni embalaži ali v prostoru, v katerem se kozmetični izdelek ponuja na prodaj in do katerega ima kupec dostop (odstavek 7).
II. Dejansko stanje in vprašanji za predhodno odločanje
12. Oseba A.M. je lastnica lepotnega salona in ima poslovno razmerje z osebo E.M., ki je distributerka kozmetičnih izdelkov ameriškega proizvajalca.
13. Oseba E.M. je v okviru tega poslovnega razmerja za osebo A.M. v zvezi s temi izdelki pripravila izobraževanje, ki se je nanašalo tudi na njihovo označevanje(6).
14. Oseba A.M. je po tem izobraževanju 28. in 29. januarja 2016 od osebe E.M. kupila 40 maloprodajnih prospektov, 10 katalogov in različne izdelke (kreme, maske in pudri)(7).
15. Na embalaži kupljenih kozmetičnih izdelkov so bile navedene informacije o odgovorni osebi, izvirno ime izdelka, njegova sestava, rok uporabnosti in serijska številka ter grafični simbol („roka s knjigo“) kot napotilo na katalog.
16. Oseba A.M. je pri Sąd Rejonowy dla m. st. Warszawy w Warszawie (občinsko sodišče glavnega mesta Varšava v Varšavi, Poljska) zahtevala razveljavitev prodajne pogodbe zaradi napak prodane stvari. Trdila je, da na embalaži ni informacij v poljščini o namenu izdelka, zaradi česar ga ni mogoče identificirati in ugotoviti njegovih učinkov, in da te informacije niso jasno razvidne iz njegovega videza. S tem naj bi bila kršena pravila, ki se na Poljskem uporabljajo za trgovino s kozmetičnimi izdelki in se ujemajo s pravili iz člena 19 Uredbe št. 1223/2009.
17. Oseba E.M. je tožbi nasprotovala in trdila, da so bili izdelki označeni v skladu z veljavnimi nacionalnimi določbami, saj je bil na njih prikazan znak („roka s knjigo“), ki je napotoval na katalog, zagotovljen z vsakim kozmetičnim izdelkom. V tem katalogu je bila – v poljščini – celotna predstavitev izdelkov in njihovih namenov, skupaj z navedbami o njihovih kontraindikacijah, načinu uporabe in sestavinah. Člen 19 Uredbe št. 1223/2009 je bil torej spoštovan.
18. Sąd Rejonowy dla m. st. Warszawy w Warszawie (občinsko sodišče glavnega mesta Varšava v Varšavi, Poljska) je tožbo zavrnilo na podlagi členov poljskega civilnega zakonika(8) v zvezi z odgovornostjo za napake blaga(9).
19. Oseba A.M. je to sodbo izpodbijala pri Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi, Poljska)). Trdila je, da je prvostopenjsko sodišče napačno presodilo dokazno gradivo v zvezi s posredovanimi informacijami, in poudarila, da na primarni embalaži ni bilo navedbe v poljščini o namenu kozmetičnih izdelkov. Napotitev na katalog (ki ga je bilo treba pridobiti odplačno) naj ne bi zadostovala, umestitev teh informacij na vsakem posameznem izdelku pa naj ne bi bila nemogoča.
20. Sodišče, ki mora odločiti o pritožbi, se sprašuje, prvič, o obsegu člena 19(1)(f) v povezavi s členom 2(1)(a) Uredbe št. 1223/2009. Njegovi dvomi se nanašajo na stopnjo natančnosti označbe, ki mora biti na primarni in sekundarni embalaži kozmetičnih izdelkov, na njihov namen in na obveznost, da se informacije o namenu izdelkov, ki so uvoženi, podajo tudi v jeziku potrošnika.
21. Drugič, sprašuje se o razlagi člena 19(2) Uredbe št. 1223/2009 v povezavi z njeno uvodno izjavo 46. Zlasti se želi prepričati, ali je zahteve v zvezi z nekaterimi informacijami, ki morajo biti na primarni in sekundarni embalaži kozmetičnih izdelkov, mogoče izpolniti z namestitvijo grafičnega simbola v skladu s točko 1 Priloge VII k tej uredb, in ali zadostuje, da so te informacije vsebovane v katalogih proizvajalca, ki se ne izročijo skupaj z izdelkom.
22. V teh okoliščinah je Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi) Sodišču predložilo ti vprašanji za predhodno odločanje:
„1. Ali je treba člen 19(1)(f) Uredbe (ES) št. 1223/2009 […], v delu, v katerem določa, da morajo biti na primarni in sekundarni embalaži kozmetičnih izdelkov v neizbrisni, čitljivi in vidni pisavi informacije o namenu kozmetičnega izdelka, razen če je razviden iz njegovega videza, razlagati tako, da so s tem mišljeni osnovni nameni kozmetičnega izdelka v smislu člena 2(1)(a) Uredbe, torej da se uporablja za čiščenje, nego in zaščito (ohranjanje v dobrem stanju), korekcijo telesnega vonja in za olepšanje (spreminjanje videza), ali pa je treba navesti podrobne namene uporabe, ki omogočajo določitev lastnosti posameznega kozmetičnega izdelka?
2. Ali je treba člen 19(2) Uredbe (ES) št. 1223/2009 […] in uvodno izjavo 46 iste uredbe razlagati tako, da je mogoče informacije, omenjene v odstavku 1(d), (g) in (f) te določbe, torej o varnostnih ukrepih, sestavinah in namenih, navesti v katalogu podjetja, ki zajema tudi druge izdelke, na embalaži pa uporabiti simbol, določen v Prilogi VII, točka 1?“
III. Postopek pred Sodiščem
23. Sodno tajništvo Sodišča je predložitveni sklep prejelo 1. septembra 2019.
24. Pisna stališča so predložile oseba A.M., vlade Belgije, Danske, Grčije, Litve, Nizozemske in Poljske ter Evropska komisija. Presojeno je bilo, da obravnava ni potrebna.
IV. Presoja
A. Prvo vprašanje za predhodno odločanje
25. Osrednja točka razprave je razjasnitev, ali je treba člen 19(1)(f) Uredbe št. 1223/2009 razlagati tako, da obvezna omemba „namena“ kozmetičnih izdelkov, ki mora biti na njihovi primarni(10) ali sekundarni(11) embalaži, pomeni, da:
– mora biti kot tak namen omenjen le eden od ciljev iz člena 2(1)(a) te uredbe(12) ali
– morajo biti podani podrobnejši nameni, da lahko potrošnik ugotovi posebnosti ali osnovne lastnosti, ki so značilne za vsak izdelek.
1. Namen izdelka in cilji iz opredelitve „kozmetičnega izdelka“
26. V skladu s členom 19(1)(f) Uredbe št. 1223/2009 so kozmetični izdelki „dostopni na trgu samo, če so na primarni in sekundarni embalaži kozmetičnih izdelkov naslednje informacije […]: […] namen kozmetičnega izdelka, razen če je razviden iz njegovega videza“(13).
27. V določbi besedna zveza „namen […] izdelka“ ni opredeljena; take opredelitve prav tako ni v členu 2 Uredbe št. 1223/2009. Zakonodajalec se v odstavku 1(a) tega člena ob pojasnitvi, kaj je „kozmetični izdelek“, na splošno sklicuje na cilj, „zaradi“ katerega se uporabljajo.
28. Cilj je eden od elementov, ki so bili v sodni praksi uporabljeni za zamejitev pojma „kozmetični izdelek“. Sodišče je ob razčlenitvi njegove vsebine ugotovilo, da temelji na „treh kumulativnih merilih, namreč, prvič, naravi zadevnega izdelka (snov ali zmes snovi), drugič, delu človeškega telesa, s katerim naj izdelek pride v stik, in tretjič, cilju uporabe navedenega izdelka“(14).
29. Zaradi neobstoja natančne opredelitve pojma „namen izdelka“ se predložitvenemu sodišču zdi, da sta izraza „cilj izdelka“ in „namen izdelka“ enakovredna(15).
30. Ker pa besedilo člena 19(1)(f) Uredbe št. 1223/2009 ni enoznačno, je treba poleg njegovega besedila raziskati tudi njegovo sobesedilo in cilje, ki jih uresničuje ureditev, katere del je(16).
31. V Uredbi št. 1223/2009 je člen 19 umeščen na začetku poglavja VI, ki se nanaša na „Informacije za potrošnike“ in vsebuje pravila o označevanju, ki se morajo spoštovati pri vseh kozmetičnih izdelkih, prosto dostopnih na trgu Unije, da bi se njihovim kupcem zagotovile informacije, ki jih potrebujejo.
32. Iz člena 1 Uredbe št. 1223/2009 v povezavi z uvodnima izjavama 3 in 4 te uredbe je razvidno, da je njen namen – enako kot v predhodni zakonodaji – izčrpna harmonizacija pravil, ki se uporabljajo v Uniji, zaradi vzpostavitve notranjega trga za kozmetične izdelke ob zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi(17).
33. Na varovanje zdravja ljudi se nanaša člen 3 Uredbe št. 1223/2009. V prvem odstavku (točki (a) in (b)) tega člena sta obravnavana predstavitev in označevanje kozmetičnega izdelka v okviru varnosti za zdravje ljudi.
34. Obstaja torej povezava med ciljem zagotavljanja varnosti uporabe teh izdelkov ter zahtevami v zvezi z njihovo predstavitvijo in označevanjem.
35. Člen 19 Uredbe št. 1223/2009 je treba razumeti ob upoštevanju dveh spodaj navedenih vidikov. S pravili o embaliranju in označevanju kozmetičnih izdelkov:
– se prosto trgovanje z njimi v Uniji spodbuja s tem, da se potrošniku olajšuje nakupno odločanje na trgu, za katerega sta značilni velika ponudba izdelkov in možnost izbire;
– se obenem uresničuje cilj varovanja zdravja ljudi, ki bi bilo zaradi neustreznih ali zavajajočih informacij o značilnostih prodajanih kozmetičnih izdelkov lahko ogroženo(18).
36. Drugačen pa je smoter sklicevanja v členu 2(1)(a) Uredbe št. 1223/2009 na (splošne) cilje kozmetičnih izdelkov. Pri tem gre za razmejitev teh izdelkov od drugih, bolj ali manj podobnih izdelkov (zdravila, medicinski pripomočki), ki ne spadajo na področje uporabe te uredbe. To je izrecno navedeno v uvodni izjavi 6 Uredbe(19).
37. Komisija, s katero se v tem strinjam, v svojem stališču poudarja, da so primeri iz uvodne izjave 7 Uredbe št. 1223/2009(20) namenjeni orisu okvira pojma kozmetičnih izdelkov, da se jih loči od izdelkov, ki niso kozmetični.
38. Zato ciljev iz člena 2(1)(a) Uredbe št. 1223/2009 ni mogoče enačiti z „namenom izdelka“ iz člena 19(1)(f) te uredbe. Vsak od teh členov ima lasten smoter, ki se ne pokrivata.
39. To po mojem mnenju potrjuje analiza nastanka člena 19(1)(f) Uredbe št. 1223/2009.
40. V prvotni različici Direktive 76/768 ni bila določena obveznost navedbe namena kozmetičnega izdelka na njegovi primarni ali sekundarni embalaži. Ta zahteva je bila prvič uvedena v Direktivi 93/35, in sicer tako, da je bila členu 6(1) Direktive 76/768 dodana točka (f), v kateri je bilo določeno, da se mora na zunanji in notranji embalaži kozmetičnega izdelka navesti funkcija izdelka, razen če ta izhaja iz njegove predstavitve.
41. V uvodnih izjavah Direktive 93/95 je bilo pojasnjeno, da je treba zato, da „bi se potrošnika bolje informiralo[,] [zagotoviti] preglednost[, ki jo je] mogoče doseči, če se namen uporabe kozmetičnega izdelka […] označ[i] […]“.
42. Smisel te zakonodajne novosti torej ni bil povezan z opredelitvijo izdelka kot kozmetičnega (ki je od samega začetka temeljila na njegovih ciljih), ampak z natančnimi informacijami, ki jih je bilo treba zagotoviti potrošniku(21).
2. „Namen izdelka“ in „navedbe na izdelkih“
43. Z drugega vidika bi se bilo treba vprašati, ali bi bilo „namen izdelka“ v smislu člena 19(1)(f) Uredbe št. 1223/2009 mogoče povezati z „navedbami na izdelkih“ iz člena 20 te uredbe.(22)
44. V skladu s členom 20(2) Uredbe št. 1223/2009 bi morala Komisija sprejeti „seznam skupnih meril za navedbe, ki se lahko uporabljajo v zvezi s kozmetičnimi izdelki, v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 32(3) te uredbe, ob upoštevanju določb Direktive 2005/29/ES“.
45. Te navedbe so zdaj posebej urejene v Uredbi (EU) št. 655/2013(23). V skladu z uvodno izjavo 2 te uredbe „[n]avedbe na kozmetičnih izdelkih služijo zlasti obveščanju končnih uporabnikov o lastnostih in značilnostih izdelkov. Te navedbe so ključnega pomena za razlikovanje med izdelki. Obenem spodbujajo tudi inovacije in konkurenčnost.“
46. Področje, zajeto s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 1223/2009, je zelo široko, saj:
– se ne uporablja le za označevanje, ampak tudi za dostopnost na trgu in oglaševanje kozmetičnih izdelkov;
– ni omejen le na besedila, ampak tudi na imena, blagovne znamke, slike ter simbolične oznake, najsi bodo figurativne ali ne;
– je pri prepovedi pripisovanja kozmetičnim izdelkom „značilnosti ali funkcij“, ki jih v resnici nimajo, izraz „funkcije“ uporabljen v množini.
47. Z „navedbami“ iz člena 20 se posreduje več informacij („značilnosti in funkcije“), zaradi česar se ne pokrivajo nujno z „namenom izdelka“ (v ednini) iz člena 19(1)(f) Uredbe št. 1223/2009.
3. Namen izdelka
48. Menim, da je želel zakonodajalec s členom 19(1)(f) Uredbe št. 1223/2009 določiti, da se na primarni in sekundarni embalaži navede najznačilnejši „namen“ izdelka, torej ta, na podlagi katerega lahko potrošnik na prvi pogled uvidi, čemu konkretno služi, in tako ne ogrozi svojega zdravja.
49. To razlago potrjuje okoliščina, da se opis namena kozmetičnega izdelka lahko opusti, če „je razviden iz njegovega videza“. Če potrošnik že zaradi same predstavitve izdelka razpozna njegov značilni namen, ga na primarni ali sekundarni embalaži ni treba več navesti(24).
50. Tako razumljen „namen“ bi bil nekje med samimi cilji iz člena 2(1)(a) Uredbe št. 1223/2009 in širše zasnovanimi navedbami iz njenega člena 20:
– ne more izražati zgolj tega, ali se z izdelkom čisti, odišavi, spreminja videz telesa, ga varuje ali ohranja v dobrem stanju, ali korigira telesni vonj, ker imajo ti generični cilji kozmetičnih izdelkov, na podlagi katerih se jih razlikuje od drugih, bolj ali manj podobnih izdelkov, za potrošnika le minimalno sporočilnost;
– za njegovo podajo ni treba natančno navesti vseh značilnosti in funkcij (navedbe) kozmetičnega izdelka, saj bi bilo z vidika njegove funkcionalnosti pretirano zahtevati njihovo umestitev na primarno in sekundarno embalažo.
51. Pri prikazu „namena izdelka“ v smislu člena 19(1)(f) Uredbe na primarni ali sekundarni embalaži gre – ponavljam – za podajo ključne značilnosti ali ključnih značilnosti, na podlagi katerih lahko potrošnik spozna, za kaj se primarno uporablja. Tako bo lahko ob popolnem poznavanju dejstev iz široke palete kozmetičnih izdelkov izbral tega, ki najbolj ustreza njegovim potrebam, ne da bi bil zaveden v zmoto in ne da bi zaradi te izbire nastali negativni učinki za njegovo zdravje.
52. Člen 19 Uredbe določa, kot je bilo že navedeno, da mora biti na primarni in sekundarni embalaži kozmetičnih izdelkov v neizbrisni, čitljivi in vidni pisavi navedena kopica informacij (odstavek 1). Vendar je v skladu s to določbo nekatere od teh informacij (te iz točk (d) in (g) odstavka 1, ki se nanašajo na podrobne varnostne ukrepe in seznam sestavin), če je to nujno zaradi njihove zapletenosti, mogoče navesti drugače (odstavek 2).
53. Pomenljivo je, da omemba „namena“ ni zajeta med informacijami, ki so lahko izvezete iz obveznosti, da se jih navede prav na primarni in sekundarni embalaži(25). Vključitev te informacije na obeh vrstah embalaže je vselej (razen v zgoraj omenjenem primeru) nujna.
54. Zaradi velike raznovrstnosti kozmetičnih izdelkov, ki so zajeti s področjem uporabe Uredbe št. 1223/2009, ni mogoče a priori določiti, kako naj se na primarni in sekundarni embalaži označi namen. Vsak proizvajalec lahko sam izbere načine za to navedbo, ki najbolj ustrezajo njegovi strategiji trženja.
55. Vendar menim, da mora biti ob navedbi „namena“ na primarni in sekundarni embalaži zaradi praktičnih razlogov in uresničitve smotra člena 19 Uredbe št. 1223/2009 poskrbljeno za to, da je njegov opis preprost, tako da lahko potrošnik že na prvi pogled zlahka razpozna naravo izdelka.
56. Poleg tega je treba upoštevati pričakovanja običajno obveščenega ter razumno pozornega in preudarnega povprečnega potrošnika(26). Dojemanje tega potrošnika je povezano z „normalnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe“, kot je v zvezi z varnostjo za zdravje ljudi izdelka, ki je dostopen na trgu, določeno v členu 3 Uredbe št. 1223/2009.
57. Značilnosti in lastnosti vsakega izdelka so v vsakem primeru odločilne za zagotovitev, da se uporabnik lahko natančno prepriča o tem, kaj kupuje. Čeprav je izjemoma dopustno, da namen izdelka, če razviden iz njegovega videza(27), na primarni in sekundarni embalaži ni izražen, pa je v preostalih primerih ta navedba – poudarjam – obvezna.
58. Skratka, vse je odvisno od večje ali manjše spretnosti proizvajalca, da v nekaj besed strne opis značilnega namena izdelka, tako da oseba, ki ga kupi, ne bo v nevarnosti zmede in si z nanosom (ali celo zaužitjem) kozmetičnih izdelkov, katerih narave ne pozna, ne bo ogrozila zdravja.
59. Naj dodam, da je v členu 19(5) Uredbe št. 1223/2009 urejen jezik, uporabljen za označevanje. S to določbo se želi zagotoviti, da potrošnik v državi članici, v kateri je izdelek dostopen na trgu, prejme razumljivo informacijo o njegovem namenu.
60. Res je, da pomenijo jezikovne zahteve in s tem povezana potreba po prilagoditvi navedb na primarni in sekundarni embalaži „oviro za trgovino znotraj Skupnosti“. Vendar je ta ovira „upravičena [...] z varovanjem javnega zdravja, ki je cilj v splošnem interesu“(28).
61. Zato mora biti „namen izdelka“ na primarni in sekundarni embalaži naveden v jeziku, določenem z zakonodajo države članice, v kateri je dostopen na trgu, pri čemer stroški in težave, povezane s prevodi ali ponovno označitvijo uvoženih kozmetičnih izdelkov, v tem okviru niso upoštevni.
B. Drugo vprašanje za predhodno odločanje
62. Kot sem že večkrat ponovil, člen 19(1) Uredbe št. 1223/2009 določa, da morajo biti informacije, ki so v njem naštete(29), načeloma prikazane na primarni in sekundarni embalaži.
63. Vendar je skladno z uvodno izjavo 46(30) s členom 19(2) Uredbe izjemoma(31) dopuščeno, da se informacije v zvezi s sestavinami in nekaterimi varnostnimi ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri uporabi, (točki (d) in (g) odstavka 1), navedejo drugje kot na primarni in sekundarni embalaži.
64. V teh dveh primerih(32) je treba ustrezne navedbe podati na izdelku(33) „priloženem ali pripetem listku, etiketi, traku, nalepki ali kartici“.
65. Izhodiščni položaj za uporabo te izjeme je, da „iz praktičnih razlogov ni mogoče navesti informacij iz točk (d) in (g) odstavka 1“. Če je ta okoliščina podana, se v skladu z zadevno določbo te informacije lahko podajo na katerem od zgoraj naštetih nosilcev.(34)
66. V obravnavani zadevi mora predložitveno sodišče na podlagi ugotovljenih dejstev, ki jih lahko samo najbolje presodi, odločiti, ali se z vključitvijo teh informacij v katalog, sestavljen v poljščini, spoštujejo zgoraj navedena pravila.
67. Strinjam se z vladami, ki so se udeležile tega postopka, ter z osebo A.M. in Komisijo, da vse kaže na to, da ta katalog ne izpolnjuje zahtev iz člena 19(2) Uredbe št. 1223/2009.
68. V prid tej presoji je mogoče navesti več argumentov.
69. Prvič, Sodišče je presodilo, da „praktična nemožnost“ izhaja iz nepremostljive tehnične težave, ki je denimo povezana z velikostjo primarne ali sekundarne embalaže(35). Predložitveno sodišče pa je težave, ki so podane v obravnavanem primeru, opisalo kot težave, ki izhajajo iz okoliščine, da gre za uvožene kozmetične izdelke, in so organizacijske in finančne narave ter povezane s prevodom informacij in ponovno označitvijo.
70. Dodaten dokaz za neobstoj te nemožnosti je to, kot poudarja danska vlada, da so – kakor izhaja iz predložitvenega sklepa – bile zahtevane informacije na primarni in sekundarni embalaži ustrezno podane, vendar v angleščini in ne v poljščini.
71. Drugič, tudi ob predpostavki, da taka neizvedljivost obstaja (quod non), je katalog predstavljen kot element, ki je zagotovljen ločeno, tako da ga ni mogoče šteti za dokument, ki je „priložen ali pripet“ prodajanemu izdelku(36).
72. Tretjič, zdi se, da katalog vsebuje opis izdelkov iz ponudbe proizvajalca in se torej ne nanaša izključno na enega od njih. V teh okoliščinah bi za potrošnika ob seznanjanju s katalogom lahko nastalo tveganje, da bo pri izbiranju izdelkov s tem, da bo ene zamenjal z drugimi, storil napako.
73. Skratka, menim, da se – čeprav je za presojo upoštevnega dejanskega stanja pristojno predložitveno sodišče – v okoliščinah tega spora z napotitvijo na „katalog podjetja“ ne zadosti zahtevam iz člena 19(2) Uredbe št. 1223/2009.
V. Predlog
74. Glede na navedeno predlagam, naj se na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi, Poljska), odgovori tako:
1. Člen 19(1)(f) Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih je treba razlagati tako, da „namen izdelka“ ni pokrit s cilji iz opredelitve iz člena 2(1)(a) te uredbe. Pri opisu tega namena na primarni in sekundarni embalaži je treba izraziti ključno značilnost ali ključne značilnosti izdelka, po katerih lahko potrošnik na prvi pogled spozna, čemu je primarno namenjen ali za kaj se primarno uporablja.
2. Člen 19(2) Uredbe št. 1223/2009 je treba razlagati tako, da informacij iz člena 19(1)(d), (g) in (f) te uredbe, ki se nanašajo na varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri uporabi, namen in seznam sestavin, ni mogoče podati tako, da se jih navede v katalogu podjetja, ki je na razpolago neodvisno od prodajanega kozmetičnega izdelka in ki se nanaša tudi na druge izdelke, na embalaži pa prikaže le simbol iz točke 1 Priloge VII k navedeni uredbi.