Zadeva T‑96/10
Rütgers Germany GmbH in drugi
proti
Agence européenne des produits chimiques (ECHA)
„REACH – Identifikacija antracenskega olja (antracenska pasta) kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost – Ničnostna tožba – Izpodbojni akt – Predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov – Neposredno nanašanje – Dopustnost – Enako obravnavanje – Sorazmernost“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (sedmi razširjeni senat) z dne 7. marca 2013
1. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Pripravljalni ukrepi – Izključitev – Odločba Evropske agencije za kemikalije (ECHA) o identifikaciji antracenskega olja (antracenska pasta) kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost – Akt, ki ima pravne učinke – Vključitev
(člen 263, prvi odstavek, PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, členi 7(2), 31(1)(c) in (3)(b), 33(1) in (2), 57 in 59)
2. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Neposredno nanašanje – Merila – Odločba Evropske agencije za kemikalije (ECHA) o identifikaciji antracenskega olja (antracenska pasta) kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost – Tožba, ki so jo vložile družbe, ki proizvajajo to snov – Identifikacija, ki ima za posledico obveznost posredovati uporabnikom te snovi posodobljeni varnostni list – Dopustnost
(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, členi 31(1) od (a) do (c), in (9)(a), 34(a), 57(a), (d) in (e), in 59; Direktiva Sveta 67/548)
3. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pojem predpisa v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU – Vsi splošni akti razen zakonskih aktov – Odločba Evropske agencije za kemikalije (ECHA) o identifikaciji snovi kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost – Vključitev – Akt, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov v smislu navedene določbe Pogodbe
(člena 263, četrti odstavek, PDEU in 289 od (1) do (3), PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, členi 31(9)(a), 34(a), od 57 do 59 in 75(1))
4. Približevanje zakonodaj – Registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij – Uredba REACH – Snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost – Postopek identifikacije – Snovi z obstojnimi, bioakumulativnimi in strupenimi lastnostmi ali z zelo obstojnimi in zelo bioakumulativnimi lastnostmi – Uvedba postopka na pobudo države članice – Obveznosti na področju informacij, ki jih je treba predložiti glede nadomestnih snovi – Obseg – Morebiten vpliv teh informacij na odločb o identifikaciji snovi, kot snovi ki vzbuja veliko zaskrbljenost – Meje
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, členi 57(a), (b), (d) in (e), 59(3), in 60(5), ter prilogi XIII in XV, točka II(2); Direktiva Sveta 67/548)
5. Približevanje zakonodaj – Registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij – Uredba REACH – Snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost – Postopek identifikacije – Identifikacija na podlagi razloga, ki ni naveden v dokumentaciji, ki je bila prvotno izdelana za snov – Prekoračitev mej pristojnosti Evropske agencije za kemikalije (ECHA) – Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, členi 55, 57 in 59 ter priloga XV)
6. Približevanje zakonodaj – Registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij – Uredba REACH – Snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost – Postopek identifikacije – Diskrecijska pravica organov Unije – Obseg – Sodni nadzor – Meje – Kršitev načela enakosti s strani Evropske agencije za kemikalije (ECHA) – Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, člena 57 in 59)
7. Približevanje zakonodaj – Registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij – Uredba REACH – Snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost – Postopek identifikacije – Snovi z obstojnimi, bioakumulativnimi in strupenimi lastnostmi ali z zelo obstojnimi in zelo bioakumulativnimi lastnostmi – Opredelitev na podlagi lastnosti sestavin – Dopustnost – Uporaba praga koncentracije za opredelitev – Dopustnost
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, členi 14(2)(f), 31(3)(b), 56(6), in 57(d) in (e), ter Priloga XIII)
8. Približevanje zakonodaj – Registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij – Uredba REACH – Snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost – Postopek identifikacije – Snovi z obstojnimi, bioakumulativnimi in strupenimi lastnostmi ali z zelo obstojnimi in zelo bioakumulativnimi lastnostmi – Opredelitev na podlagi lastnosti sestavin – Obveznost izvesti ločen postopek od sestavin – Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, člena 57(d) in (e), in 59 ter Priloga XIII)
9. Približevanje zakonodaj – Registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij – Uredba REACH – Snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost – Postopek identifikacije – Odločba Evropske agencije za kemikalije (ECHA) o identifikaciji antracenskega olja (antracenska pasta) kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, 16. uvodna izjava in členi 1(1), 14(6) in 59 ter Priloga XV)
1. Tožba za razglasitev ničnosti se lahko vloži zoper vse akte, ki jih sprejmejo institucije, organi, uradi ali agencije Unije in ki imajo pravni učinek, in sicer ne glede na njihovo naravo ali obliko. Kadar gre za akte ali odločitve, sprejete po večstopenjskem postopku, zlasti na koncu internega postopka, so akti, zoper katere je mogoče vložiti ničnostno tožbo, načeloma le ukrepi, s katerimi se na koncu postopka dokončno določi stališče zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije. Iz tega je razvidno, da predhodne ali izključno pripravljalne odločbe ne morejo biti predmet ničnostne tožbe.
Odločba Evropske agencije za kemikalije (ECHA) o identifikaciji antracenskega olja (antracenska pasta) kot snovi, ki v skladu s členom 59 Uredbe št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) izpolnjuje kriterije iz člena 57 te uredbe je zato izpodbojni akt, če ima zavezujoče pravne učinke za tretje osebe.
Akt identifikacije snovi, ki izhaja iz postopka iz navedenega člena 59, ima zavezujoč pravni učinek za tretje osebe v smislu člena 263, prvi odstavek, drugi stavek, PDEU. Povzroča namreč zlasti obveznost sporočanja informacij iz členov 7(2), 31(1)(c) in (3)(b) ter 33(1) in (2) navedene Uredbe št. 1907/2006. Te določbe se nanašajo na snovi, identificirane v skladu s členom 59(1) te uredbe, in snovi, ki so naštete ali omenjene na seznamu, sestavljenem v skladu s členom 59(1) te uredbe. Torej določajo pravne obveznosti, ki izhajajo iz akta, sprejetega v postopku iz člena 59 te uredbe.
(Glej točke 29, 30 in 34.)
2. Neposredna prizadetost fizične ali pravne osebe, kot pogoj za dopustnost ničnostne tožbe, zahteva, prvič, da ima izpodbijani akt neposredni učinek na pravni položaj posameznika, in drugič, da naslovniku tega ukrepa, ki je odgovoren za njegovo izvršitev, ne dopušča nobene diskrecijske pravice, saj je ta izvršitev samodejna in temelji izključno na ureditvi Unije brez uporabe drugih vmesnih pravil.
Tako je treba šteti, da odločba Evropske agencije za kemikalije (ECHA) o identifikaciji antracenskega olja (antracenska pasta) kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost in ki izpolnjuje kriterije iz člena 57(a), (d) in (e) Uredbe št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) neposredno zadeva proizvajalce te snovi, saj morajo proizvajalci – ker identifikacija snovi pomeni novo informacijo, ki bi lahko vplivala na ukrepe za obvladovanje tveganja, ali novo informacijo o nevarnostih v smislu člena 31(9)(a) navedene uredbe – posodobiti varnostne liste. Člen 31(1), od (a) do (c), Uredbe št. 1907/2006 določa, da morajo dobavitelji snovi njenemu prejemniku dostaviti varnostni list, kadar snov izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot nevarne snovi v skladu z Direktivo 67/548 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi. Posledica identifikacije je tudi obveznost sporočanja informacij iz člena 34(a) Uredbe št. 1907/2006. Zaradi obveznosti iz navedenih določb ima torej neposredne učinke za pravni položaj proizvajalcev.
(Glej točke 39, 40, 50, 52 in 53.)
3. Pojem predpisa v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU, je treba razumeti tako, da zajema vse splošne akte razen zakonskih aktov.
Odločba Evropske agencije za kemikalije (ECHA) o identifikaciji snovi kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost in ki izpolnjuje enega ali več kriterijev iz člena 57 Uredbe št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) je predpis. Ta odločba je namreč splošna, ker se nanaša na objektivno določene položaje in ima pravni učinek za skupino oseb, določenih na splošno in abstraktno, in sicer zlasti za vse fizične ali pravne osebe, ki spadajo na področje uporabe členov 31(9)(a) in 34(a) Uredbe št. 1907/2006. Poleg tega navedena odločba ni zakonodajni akt, ker ni bila sprejeta niti po rednem niti po posebnem zakonodajnem postopku v smislu člena 289, od (1) do (3), PDEU. Taka odločba je namreč akt ECHA, sprejet na podlagi člena 59 Uredbe št. 1907/2006. Ta ne potrebuje nobenih izvedbenih ukrepov, saj identifikacija snovi, kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, povzroči obveznost sporočanja informacij, ne da bi bili potrebni še drugi ukrepi.
Poleg tega, ker člen 263, prvi odstavek, PDEU izrecno omenja nadzor zakonitosti aktov organov, uradov in agencij Unije s pravnim učinkom za tretje osebe, je bil torej namen avtorjev Pogodbe DEU, da sodišče Unije načeloma opravlja sodni nadzor tudi nad akti ECHA kot agencije Unije. V zvezi s tem naloga ECHA iz člena 75(1) Uredbe št. 1907/2006, in sicer upravljanje ter v nekaterih primerih izvajanje tehničnih, znanstvenih in upravnih vidikov navedene uredbe in zagotavljanje usklajenosti v Uniji, ne izključuje pristojnosti za sprejemanje predpisov.
(Glej točke od 57 do 62, 65 in 67.)
4. V skladu s členom 59(3) Uredbe št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) se lahko postopek identifikacije začne na predlog države članice, ki lahko za snovi, ki po njenem mnenju izpolnjujejo kriterije iz člena 57, pripravi dokumentacijo v skladu s Prilogo XV k navedeni uredbi in jo pošlje Evropski agenciji za kemikalije (ECHA). Čeprav je – kar zadeva dokumentacijo o identifikaciji snovi, ki ima obstojne, bioakumulative in strupene lastnosti ali zelo obstojne in zelo bioakumulativne lastnosti (PBT ali vPvB) – sicer res, da se besedilo točke II(2) Priloge XV k navedeni uredbi razlikuje med obveznostjo zagotoviti razpoložljive informacije o uporabi in izpostavljenosti in informacije o alternativnih snoveh in tehnikah, lahko država članica kljub temu navede samo informacije, ki jih ima na voljo. V zvezi s tem navedba, da ni na voljo nobenih informacij, glede obstoja nadomestnih snovi, državi članici omogoča, da izpolni formalno obveznost, da se opredeli do nadomestnih snovi. Poleg tega je treba ob upoštevanju člena 60(5) Uredbe št. 1907/2006 točko II(2) Priloge XV k navedeni uredbi razlagati tako, da se nanaša na ustrezne nadomestne snovi.
Iz identifikacijskega postopka iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 pa nikakor ne izhaja, da so informacije o nadomestnih snoveh pomembne za rezultat tega postopka. Kriteriji iz člena 57(a), (b), (d) in (e) te uredbe nikakor ne omenjajo obstoja ali neobstoja nadomestnih snovi. Nasprotno, za opredelitev neke snovi kot snovi, ki izpolnjuje kriterije iz člena 57(d) in (e) te uredbe, zadostuje, da izpolnjuje upoštevne kriterije za identifikacijo snovi kot snovi, ki imajo lastnosti PBT in vPvB, ki so našteti v Prilogi XIII k Uredbi št. 1907/2006. Vendar se, čeprav vsebuje ta priloga veliko kriterijev, ki morajo biti izpolnjeni, nobeden od njih ne nanaša na nadomestne snovi. Torej ni dokazano, da bi obstoj informacij o nadomestnih snoveh lahko vplival na vsebino izpodbijane odločbe o identifikaciji neke snovi kot snovi, ki izpolnjuje kriterije iz člena 57(d) in (e) navedene uredbe. To velja tudi za primer v zvezi z identifikacijo snovi kot snovi, ki izpolnjuje kriterije iz člena 57(a) in (b) te uredbe. Kriteriji za razvrstitev kot rakotvorne ali mutagene snovi so namreč v Direktivi 67/548 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi.
(Glej točke 71, 73, 74 in 78.)
5. Ni mogoče trditi, da je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) s tem, da je snov identificirala kot snov, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, v smislu člena 57 Uredbe ne le iz razlogov, predlaganih v dokumentaciji, ki je bila prvotno pripravljena za to snov, temveč tudi iz razloga, ki ni bil naveden v tej dokumentaciji, presegla svoje pristojnosti, kot so določene v členu 59 navedene uredbe.
Prvič, odstavek 1 člena 59 Uredbe št. 1907/2006 določa, da se postopek, naveden v odstavkih od 2 do 10 tega člena, uporablja za identifikacijo snovi, ki izpolnjujejo kriterije iz člena 57 te uredbe. Odločba, s katero je bila snov identificirana kot snov, ki povzroča veliko zaskrbljenost, ker izpolnjuje kriterije iz člena 57 navedene uredbe, je skladna s tem ciljem. Trditve v zvezi z identifikacijo snovi iz razloga, ki ni naveden v dokumentaciji, ki je bila prvotno pripravljena za to snov, se torej ne nanašajo na pristojnost ECHA.
Drugič, besedilo člena 59 Uredbe št. 1907/2006 ne določa, da morajo razlogi za identificiranje neke snovi, ki so našteti v členu 57 navedene uredbe, ustrezati razlogom v prvotno pripravljeni dokumentaciji. Poleg tega, kot je razvidno iz člena 59(2) in (3) Uredbe št. 1907/2006, države članice nimajo izključne pravice do pobude za sprožitev postopka identifikacije. Tudi Komisija namreč lahko zaprosi ECHA, naj pripravi dokumentacijo v skladu s Prilogo XV k tej uredbi.
Tretjič, iz namena postopka avtorizacije, ki je naveden v členu 55 Uredbe št. 1907/2006 – namreč zagotoviti dobro delovanje notranjega trga, hkrati pa ustrezno nadzirati tveganja, izhajajoča iz snovi, ki so vzrok za veliko zaskrbljenost, in postopno zamenjati te snovi z ustreznimi alternativnimi snovmi ali tehnologijami, kjer so te ekonomsko in tehnično izvedljive – je razvidno, da identifikacija snovi, ki je prva faza postopka avtorizacije, temelji na kolikor mogoče celovitih razlogih.
Četrtič, ECHA lahko na podlagi člena 59(5) Uredbe št. 1907/2006 predloži pripombe v zvezi z identifikacijo snovi v dokumentaciji, ki ji je bila predložena, glede na kriterije iz člena 57 navedene uredbe. Namen tega je zagotoviti ECHA, da lahko učinkovito predstavi svoja stališča. Iz tega je razvidno, da mora biti mogoče stališča ECHA vključiti v odločbo o identifikaciji snovi kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost.
(Glej točke od 85 do 89.)
6. Kadar imajo organi Unije široko diskrecijsko pravico, kot je v primeru, ko Komisija progresivno uveljavlja pravila v zvezi s snovmi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, na katere se nanaša naslov VII Uredbe št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), zlasti glede presoje zelo zapletenih znanstvenih in tehničnih dejstev za določitev narave in obsega ukrepov, ki jih sprejmejo, se mora nadzor sodišča Unije omejiti na proučitev, ali se pri izvajanju take pravice ni zgodila očitna napaka ali zloraba pooblastila oziroma tudi na to, ali ti organi niso očitno prekoračili mej svoje diskrecijske pravice. V takem okviru sodišče Unije ne sme s svojo presojo znanstvenih in tehničnih dejstev nadomestiti presoje organov Unije, ki jim je Pogodba DEU edinim podelila to nalogo.
Široka diskrecijska pravica organov Unije, ki implicira omejen sodni nadzor nad njenim izvajanjem, pa ne velja le glede narave in obsega predpisov, ki jih je treba sprejeti, ampak delno tudi glede ugotavljanja osnovnih podatkov. Vendar tak sodni nadzor, čeprav ima omejen obseg, zahteva, da lahko organi Unije, ki so avtorji zadevnega akta, pri sodišču Unije dokažejo, da je bil akt sprejet z dejanskim izvajanjem njihove diskrecijske pravice, ki predpostavlja upoštevanje vseh upoštevnih podatkov in okoliščin položaja, ki ga ta akt ureja.
Ker postopek iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006, ki se nanaša na identifikacijo snovi kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) ne podeljuje nobene pristojnosti glede izbire snovi, ki jo je treba identificirati – saj člen 59(2) in (3) navedene uredbe določa, da ustrezanje kriterijem iz člena 57 navedene uredbe presodi Komisija ali zadevna država članica – ECHA ni mogoče očitati, da je s tem, da je snov identificirala kot snov, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, ne da bi identificirala tudi druge, domnevno primerljive snovi, kršila načelo enakega obravnavanja.
(Glej točke od 93 do 95, 99 in 100.)
7. V zvezi z odločbo o identifikaciji snovi kot snovi, ki zaradi obstojnih, bioakumulativnih in strupenih lastnostmi ter zelo obstojnih in zelo bioakumulativnih lastnostih (lastnosti PBT in vPvB) vzbuja veliko zaskrbljenost, in tako ustreza kriterijem iz Priloge XIII Uredbe št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), ni mogoče preprosto razsoditi, da Evropska agencija za kemikalije (ECHA) s tem, da je šteje, da ima snov lastnosti PBT in vPvB, ker imajo te lastnosti njene sestavine, stori očitno napako pri presoji, saj so sestavine snovi njen sestavni del. Čeprav v besedilu Priloge XIII k Uredbi št. 1907/2006 ni izrecno navedeno, da je treba pri identifikaciji snovi kot snovi, ki imajo lastnosti PBT ali vPvB, upoštevati tudi lastnosti PBT in vPvB upoštevnih sestavin snovi, s tem besedilom tak pristop ni izključen. Vendar ni mogoče šteti, da ima snov neko število lastnosti, ker jih ima ena sestavina snovi, temveč je treba upoštevati delež take sestavine in kemične posledice njene vsebnosti.
Poleg tega, čeprav v Prilogi XIII k Uredbi št. 1907/206 ni določen noben prag koncentracije, za uporabo takega praga kot dejavnika, zaradi katerega je treba identifikacijo zadevne snovi opraviti na podlagi njenih sestavin, ni potrebno, da je naveden v tej prilogi. V zvezi s tem je bil prag 0,1 % v zakonodaji Unije nekajkrat uporabljen za uvrstitev zmesi na podlagi njenih snovi. Tako je razvidno iz členov 14(2)(f), 31(3)(b), 56(6) in 57(d) in (e) Uredbe št. 1907/2006. Ker je uvrstitev snovi zaradi lastnosti njenih sestavin primerljiva z uvrstitvijo zmesi zaradi lastnosti snovi, ki jih vsebuje, ni mogoče ugotoviti, da gre pri odločbi ECHA za očitno napako pri presoji, ker je bil uporabljen 0,1‑odstotni prag kot dejavnik, zaradi katerega je treba identifikacijo zadevne snovi opraviti na podlagi njenih sestavin.
(Glej točke 105, 106 in od 119 do 121.)
8. Če Evropska agencija za kemikalije (ECHA) v okviru postopka identifikacije snovi iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) na podlagi lastnosti PBT in vPvB sestavih snovi to snov identificira kot snov, ki zaradi obstojnih, bioakumulativnih in strupenih lastnostmi ter zelo obstojnih in zelo bioakumulativnih lastnostih (lastnosti PBT in vPvB) vzbuja veliko zaskrbljenost, se ne zahteva, da so bile njene sestavine prej z ločeno odločbo ECHA identificirane kot snovi, ki imajo lastnosti PBT in vPvB. Člena 57(d) in (e) in 59 Uredbe št. 1907/2006 določata le, da morajo biti izpolnjeni kriteriji iz Priloge XIII k navedeni uredbi.
(Glej točko 126.)
9. Kar zadeva sodni nadzor na pogoji za uporabo načela sorazmernosti, je treba Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), ki je bila ustanovljena z Uredbo št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), priznati široko diskrecijsko pravico na področju, na katerem mora sprejemati politične, gospodarske in socialne odločitve in na katerem je dolžna opraviti kompleksno presojo. Le očitna neprimernost ukrepa, sprejetega na tem področju, glede na cilj, ki ga želi doseči zakonodajalec, lahko vpliva na zakonitost takega ukrepa. Glede na navedeno v uvodni izjavi 16 Uredbe št. 1907/2006 je zakonodajalec določil, da je glavni prvi od treh ciljev iz člena 1(1), in sicer visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja.
Odločba ECHA o identifikaciji antracenskega olja (antracenska pasta) kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, ki je izdana v postopku iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 ne krši načela sorazmernosti.
Po eni strani se namreč z odločbo lahko izpolnjujejo cilji, ki jim sledi Uredba št. 1907/2006, če je namen identifikacije snovi kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, izboljšanje obveščenosti javnosti in profesionalnih uporabnikov o pretečih tveganjih in nevarnostih ter da je zato to identifikacijo treba šteti za instrument izboljšanja takega varovanja. Poleg tega, ker je antracensko olje (pasta) intermediat, je v skladu s členom 2(8) Uredbe št. 1907/2006 izvzeto iz naslova VII te uredbe in v zvezi z njim ne veljajo obveznosti sporočanja informacij, ki so posledica identifikacije snovi v skladu s členom 59 te uredbe, kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost.
Po drugi strani navedena odločba ne presega tega, kar je potrebno za izpolnitev ciljev, zastavljenih z Uredbo št. 1907/2006, ker tudi uporaba ukrepov za obvladovanje tveganja, ki so predlagani s členom 14(6) navedene uredbe, ni primeren ukrep za izpolnitev ciljev, ki jim sledi navedena uredba in ki se nanašajo na obravnavno snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenosti, in tako ni milejši ukrep. Enako velja za predložitev dokumentacije v skladu s Prilogo XV k tej uredbi v zvezi z omejitvami, ker omejitve, ki se sprejmejo po postopku iz naslova VIII navedene uredbe, segajo od posebnih pogojev, ki se določijo za proizvodnjo snovi ali njeno dajanje v promet, do popolne prepovedi uporabe snovi. Torej, tudi če se domneva, da so omejevalni ukrepi ravno tako primerni za izpolnitev ciljev, ki jim sledi Uredba št. 1907/2006, niso sami po sebi milejši ukrepi kot identifikacija snovi, katere posledica je le obveznost zagotoviti informacije.
(Glej točke od 134 do 138, 143 in 147.)